Ministrstvo za zdravje na čelu z Dorjanom Marušičem in Fides dosegli dogovor

Predsednik zdravniškega sindikata Fides Konrad Kuštrin, predsednik vlade Borut Pahor in minister za zdravje Dorjan Marušič (Foto: Jaka Adamič)

Kot je dejal Marušič v izjavi za javnost po več ur trajajočih pogajanjih, odločitve niso bile lahke. Vendar če bodo zdravniki sledili ne samo njegovi pobudi, ampak tudi pobudi Fidesa, bo prišlo do normalizacije stanja v zdravstvu, obljublja minister.

Po njegovih besedah se bodo lahko potem v mirnem ozračju dogovarjali o naslednjih korakih, ki so vezani na sprejem mreže dežurnih mest v okviru podzakonskega akta, odprtje kolektivne pogodbe in nekatere druge ukrepe za stabilizacijo in vzdržnost zdravstvenega sistema.

Predsednik zdravniškega sindikata Fides Konrad Kuštrin je vsebino dogovora, še preden ga je podpisal z vlado, že pokazal članom glavnega odbora Fidesa. Slednji so mu, kot je dejal, dali mandat za podpis dogovora. Tako je pričakovati, da pri Fidesu ne bo težav s potrditvijo sporazuma. "Če bo vlada potrdila sporazum že v četrtek, ga bo izredna konferenca Fidesa potrdila v petek," pravi predsednik Fidesa.

Vlada bo dogovor obravnavala že na četrtkovi seji. Marušič je na vprašanje, ali bo vlada sporazum podprla, odgovoril: "To je vprašanje za milijon dolarjev."

Kuštrin podpisani sporazum označuje kot dobrega tako za zdravnike kot tudi bolnike. Po njegovih pojasnilih je Fides dosegel, da se osnovne plače in dodatki za nadurno delo zdravnikom ne bodo zmanjšali.

Marušič pa je izrazil zadovoljstvo nad umikom zahteve Fidesa po takojšnjem sprejemu standardov in normativov, ki so jih pripravile zdravniške organizacije. Kot je dejal, je zadovoljen, da je prevladal razum in da so se pogovarjali samo o dežurni službi.

"Dodatna zahteva je bila precej težka in je zdravstveni sistem zanesljivo ne bi zmogel," je dejal minister. Po prvih izračunih bi namreč uvedba standardov in normativov stala 17 milijonov evrov, pravi Marušič.

Kuštrin pa je pristavil, da od sprejema standardov in normativov kot dolgoročnega projekta sindikat ni odstopil. "Odstopili smo samo od tega, da se ga v tem pregretem ozračju in v okviru tega sporazuma sedaj ne rešuje," je dejal.

Finančno težo dogovora Marušič težko ocenjuje, saj so z njimi povezane številne aktivnosti, ki bodo potekale v prihodnosti.

'Spoštujte Hipokratovo prisego!'

Zastopniki pacientovih pravic so se pridružili pozivom zdravnikom, naj zamrznejo preklice soglasij za delo preko polnega delovnega časa ter spoštujejo Hipokratovo zaprisego. Medtem pa v zdravniškem sindikatu Fides na očitke odgovarjajo, da je odgovornost za delovanje zdravstvenega sistema v rokah vlade, ne zdravnikov.

Varuhinja poziva zdravnike k razmisleku o preklicu umika soglasij

Varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik poziva zdravnike, da ponovno razmislijo o preklicu umika soglasja za nadurno delo. Ocenjuje, da so ti umiki v zdravstvenih ustanovah že povzročili razmere, ki lahko ogrožajo življenje in zdravje ljudi in pomenijo kršenje človekove pravice do zdravstvenega varstva, ki jo zagotavlja 51. člen ustave.

Ker so zdravnikom do 1. januarja 2011 zagotovljeni enaki pogoji za delo in enako plačilo za nadurno delo kot doslej, varuhinja meni, da umiki soglasij za zdaj niso bili potrebni. Pogajanja z vlado se lahko namreč nadaljujejo in tudi končajo v naslednjih mesecih, ko spremembe še niso uveljavljene.

Zato Čebašek Travnikova pričakuje, da bo bolnikom in tistim, ki lahko to postanemo, zagotovljeno zdravstveno varstvo v nezmanjšanem obsegu, saj k temu državo zavezuje ustava, zdravnike pa Hipokratova prisega in etika.

Stanje na Onkološkem inštitutu še ni dramatično

V prvem tednu po uveljavitvi preklica zdravniških soglasij za delo preko polnega delovnega časa se na Onkološkem inštitutu (OI) Ljubljana še ni zgodilo nič dramatičnega, pravi strokovni direktor inštituta Janez Žgajnar. Vendar opozarja, da bi se ob nadaljevanju teh razmer lahko tudi pri njih v nekaj tednih pojavile resne težave.

Zdravniki na OI po besedah Žgajnarja delajo tiste nadure, ki ga zakon dovoljuje. Vendar pa se opravljene nadure opravljajo asimetrično že sedaj, kvota ur se namreč računa v šestmesečnem povprečju. Ko pa se bo ta kvota ur porabila, bi v nekaj tednih prišli v mnogo težje razmere, je napovedal Žgajnar v današnji izjavi za javnost.

"Za jezom se je voda začela počasi nabirati. Upamo, da višina ne bo previsoka," je dejal.

Številni zdravniki na OI so po njegovih besedah za september podpisali soglasje za delo več kot 16 ur skupaj. Zaradi tega na inštitutu ni bilo treba odpovedovati že naročenih bolnikov, po drugi strani pa se s tem toliko hitreje polni kvota ur, ki jo zakon dopušča brez podpisa soglasja, opozarja.

Anesteziologi so ozko grlo

Do težav najprej utegne priti na področju internistične onkologije. Tudi na onkološkem inštitutu so anesteziologi ozko grlo kirurškega dela, vendar doslej zaradi tega še niso odpovedovali operacij, pravi Žgajnar. So pa zmanjšali obseg dela obsevanj (brahiterapija), kjer je prav tako potrebno sodelovanje anesteziologa.

Na onkološkem inštitutu je soglasje za delo preko polnega delovnega časa umaknilo 90 zdravnikov, nihče pa ni preklica soglasij še umaknil.

Večina zdravnikov od začetka septembra ne dela več preko polnega delovnega časa. Za to potezo so se odločili potem, ko je državni zbor potrdil novelo zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki med drugim znižuje višino dodatka za nadurno delo. Zaradi preklica soglasij zdravnikov ponekod že odpadajo operativni posegi, na Univerzitetnem klininčnem centru Ljubljana pa tudi posegi pri bolnikih z rakom.