Novice.Dnevnik.si Novice/Zdravje

Občutljivost zob greni življenje

Pojavi se ostra zobna bolečina po zaužitju mrzlih jedi in pijač ali pri dihanju hladnega zraka

Občutljivost zob lahko zagreni življenje milijonom ljudi. Nelagodje je še toliko večje, ker ne moremo uživati ob hladni ali topli pijači in hrani. Govorimo o kronični motnji z akutnimi epizodami. Po navadi se pojavi ostra zobna bolečina po zaužitju mrzlih jedi in pijač ali pri dihanju hladnega zraka.

Po navadi se pojavi ostra zobna bolečina po zaužitju mrzlih jedi in pijač ali pri dihanju hladnega zraka. (Foto: Luka Cjuha/dokumentacija Dnevnika)

 

Zob sestavljata zobna krona in korenina. Zobno krono sestavlja plast sklenine, ki pokriva zobovino (strokovni izraz je dentin). Dentin v zobni korenini pokriva tanka plast zobnega cementa. Občutljivost nastane, ko se dentin izpostavi zunanjim dejavnikom. To se lahko zgodi, ko se obrabi sklenina ali ko se dlesen umakne in se razgali koreninska površina.

Pravilna ustna higiena

Preventiva je zelo pomembna, da se ne bi pojavili vzročni dejavniki. Najpomembnejša je pravilna ustna higiena. Ščetkanje naj traja vsaj dvakrat na dan od dve do tri minute. Ščetkanje izvajamo z majhnimi, nežnimi krožnimi gibi ali od dlesni proti zobem. Ščetkanju v horizontalni smeri se izogibamo. Zobna ščetka naj ima mehke ali srednje trde ščetine. Menjamo jo na tri mesece ali prej, če jo obrabimo. Priporočamo uporabo soničnih zobnih ščetk. Ne pozabimo tudi na uporabo zobne nitke ali medzobne ščetke za čiščenje medzobnih prostorov. Uporabljajmo zobne paste in ustne vode s fluoridi. Manj pogosto uživajmo kisle in sladke pijače ali jedi.

Obisk pri zobozdravniku

V zvezi z beljenjem zob se posvetujemo s svojim zobozdravnikom. Redno hodimo na zobozdravstvene preglede. Pri stiskanju zob je potrebna izdelava ustnih opornic. Zdravljenje občutljivosti zob poteka hkrati doma in v ambulanti. Doma uporabljamo zobne paste, ki vsebujejo kalijev nitrat, kalijev klorid, kalijev citrat ali stroncijev nitrat. Uporabljamo jih tako, da damo zobno pasto na suho zobno ščetko in ščetkamo. Tako vtiramo učinkovino paste v zobno površino. Na koncu samo izpljunemo in nič ne izplaknemo. Tako omogočimo zobni pasti, da je dlje časa prisotna na zobni površini, in s tem povečamo njen učinek. Zobno pasto lahko damo na konico prsta in jo nanesemo na občutljiva mesta, preden gremo spat. Zdravljenje s pomočjo ustnih vod, ki vsebujejo fluoride, tudi pripomore k zmanjšanju občutljivosti.

V ambulanti je zdravljenje bolj kompleksno in je sestavljeno iz vprašalnika in pregleda. S pomočjo vprašalnika zobozdravnik izve veliko o navadah (škripanju in stiskanju zob) in o prehrani. Pri pregledu je zobozdravnik osredotočen na prisotnost zobne gnilobe, obsežne amalgamske (kovinske) zalivke, izpostavljene koreninske površine in poškodbe sklenine. Zobno gnilobo je treba odstraniti in narediti zalivko. Amalgam je dober prevodnik toplote, zato sta po navadi potrebni izdelava nove zalivke in dobra podložitev stene, ki meji na zobni živec. Za razgaljene koreninske površine in poškodbe sklenine ima zobozdravnik na voljo široko paleto premazov. Pri globokih in zelo občutljivih klinastih defektih je priporočljiva izdelava zalivk. Če je zob sprva občutljiv na hladno, po določenem času pa na toplo, je lahko to kazalnik odmiranja zobnega živca. Zato je potrebno koreninsko zdravljenje zoba. To je po navadi potrebno tudi pri zobu, pri katerem je občutljivost prisotna še nekaj časa po prenehanju hladnega ali toplega dražljaja. Zobozdravnik lahko tudi izdela ustno opornico za nošenje med spanjem.

Če povzamemo, vidimo, kako pomembna je preventiva. Veliko lahko sami pripomoremo k temu, da do preobčutljivosti sploh ne pride. Redni obiski pri svojem zobozdravniku so zagotovo najboljša pot, da ohranimo lepe in zdrave zobe.

Najpogostejši vzroki občutljivosti zob

Nepravilno in preveč agresivno ščetkanje zob, uporaba trdih zobnih ščetk in zobnih past z močnimi abrazivnimi delci.

Slaba ustna higiena, s kopičenjem zobnih oblog okoli zob in dlesni, zaradi česar nastanejo trde zobne obloge, na katere se pripenjajo bakterije. Te povzročajo gingivitis in parodontalno bolezen. Posledica teh obolenj je tudi umik dlesni.

Kisline, ki niso bakterijskega izvora, lahko povzročajo klinaste defekte (erozije) ob zobnem vratu. Te so lahko ekstrinzičnega (zunanjega - hrana in pijača) ali intrinzičnega (notranjega - kislina iz želodca pri želodčnem refluksu ali bulemiji) izvora.

Z beljenjem zob dosežemo lep in filmski nasmeh, vendar se lahko pojavi občutljivost na zunanje dražljaje. Ta občutljivost lahko tudi mine po nekaj tednih.

Zobozdravstveni posegi (odstranjevanje trdih zobnih oblog, zalivke, ortodontski posegi).

Škripanje z zobmi ali stiskanje zob (bruksizem).

Dodaj v: Twitter Pošlji

Prijavite napako v članku

Komentarji
Zadnje objavljeno
Najbolj brano
Najbolj gledano
Najbolj komentirano
Foto.Dnevnik.si

Dnevnik.si