Marušič ob tem poziva zdravnike, naj dopustijo, da se v prihodnjih štirih mesecih iščejo celovite rešitve v zdravstvenem sistemu. Tudi predsednika Fidesa Konrada Kuštrina je v ponedeljek pozval k nadaljevanju dialoga za iskanje celovite rešitve organizacije zdravstvenega varstva v Sloveniji.
Direktorica direktorata za zdravstveno ekonomiko Elda Gregorič Rogelj je predstavila podatke o tem, koliko zdravnikov je v zadnjih tednih po posameznih zdravstvenih zavodih preklicalo soglasje o delu preko polnega delovnega časa.
Prvega avgusta v slovenskih bolnišnicah (celovitih podatkov niso prejeli od Splošne bolnišnice Jesenice, UKC Maribor in UKC Ljubljana) delalo 3049 zdravnikov. Redno zaposlenih zdravnikov, ki opravljajo dežurstvo, je bilo 1683, med katerimi jih je 1387 preklicalo soglasje za delo preko polnega delovnega časa.
Od sedmih koncesionarjev, ki delajo po bolnišnicah, ni noben preklical soglasja. Od 116 zdravnikov pogodbenikov pa jih je soglasje umaknilo 16. Po zdravstvenih domovih je umaknilo soglasje 1523 od 1985 redno zaposlenih zdravnikov. Od 211 zdravnikov, ki v zdravstvenih domovih delajo preko pogodbe, jih je soglasje umaknilo 24.
Po besedah Gregorič Rogljeve bi lahko pri zagotavljanju neprekinjenega zdravstvenega varstva prišlo do težav v manjših zdravstvenih domovih - Črnomelj, Ribnica, Idrija, Koper, Litija in Logatec. Gregorič Rogljeva je tudi napovedala, da bodo v naslednjem obdobju z vodstvi bolnišnic razpravljali o ukrepih, da bi uporabnikom zagotavljali čim manj moten dostop do zdravstvenih storitev.
Ukrepi, ki so jih napovedala vodstva bolnišnic, so usmerjeni predvsem v reorganizacijo in povezovanje med različnimi ravnmi zdravstvenega varstva ter v uvajanje turnusov, je še dejala.
Poleg tega napoveduje tudi sestanke s predsedniki svetov bolnišnic z namenom, da bi jih z vidika nadzorne vloge vključili v razreševanje morebitnih negativnih posledic zaradi umaknjenih soglasij zdravnikov. Po 1. septembrom bi se težave lahko začele pojavljati na področju anasteziologije, kjer tovrstnih specialistov še posebej primanjkuje, pa je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za zdravje Ivan Eržen.
Pahor in Marušič na delovnem sestanku
Premier Borut Pahor in minister za zdravje Dorjan Marušič sta na današnjem delovnem sestanku govorila o opozorilih glede zagotavljanja 24-urnega zdravstvenega varstva, ki so jih v pismih izrazili nekateri ugledni zdravniki. Dogovorila sta se, da bodo problematiko obravnavali na sredinem sestanku z zdravniki, so sporočili iz premierovega kabineta.
Pahor in Marušič sta na današnjem sestanku med drugim ocenila tudi dosedanje aktivnosti ministrstva za zdravje za dosego ciljev, ki jih ima vlada z reformo zdravstvenega sistema. Marušič je ob tem napovedal, da bo sredi letošnje jeseni predstavil zakon o zdravstveni dejavnosti in zakon o zdravstvenem zavarovanju. Zakonodajalec pa bi omenjena zakona lahko sprejel v začetku prihodnjega leta, je še pojasnil Marušič.
Posvetila pa sta se tudi opozorilom glede zagotavljanja 24-urnega zdravstvenega varstva, na katere so v pismih opomnili nekateri ugledni zdravniki. Kot so sporočili iz kabineta, sta se Pahor in Marušič dogovorila, da se v sredo z zdravniki sestanejo na delovnem pogovoru, na katerem se bodo poskušali dogovoriti, kako po sprejetju zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki ureja tudi dodatke za dežurstva, zagotoviti 24-urno zdravstveno varstvo.
Zdravnica Jasna Vončina je predsednika vlade v pismu pozvala, naj pomaga vzpostaviti stanje, ki bo omogočilo dosedanje nemoteno delovanje zdravstvenega sistema, vključno s transplantacijsko dejavnostjo. Transplantacijska dejavnost se po njenih besedah praktično v celoti izvaja izven rednega delovnega časa. "Organe mrtvega darovalca je potrebno čim prej odvzeti in to kjerkoli v Sloveniji ali drugi evropski državi. Takoj nato pa je potrebno opraviti vse potrebne preiskave, ugotoviti, kateremu bolniku organ najbolje ustreza in organ prepeljati do določene bolnišnice," je pojasnila Vončina.
Ob tem je izrazila skrb, da bo po prvem septembru transplantacijska dejavnost v Sloveniji morala prenehati z delovanjem. S sprejetimi vladnimi odločitvami, ki posegajo v delo zdravstvenega osebja izven rednega delovnega časa, lahko nastane nepopravljiva škoda, ki jo bodo najbolj občutili bolniki, je še dodala.
Predsednik zdravstvenega sveta Rajko Kenda pa je v začetku avgusta na predsednika republike Danila Türka naslovil pismo, v katerem opozarja, da bi zaradi zmanjšanja obsega dela zdravnikov bolniki lahko celo umirali.
