Dlesen nabrekne, hkrati tudi ni več priraščena na zob in nastanejo poglobljeni obzobni ali parodontalni žepki. Zaradi vnetja izgubljamo tudi obzobno kost. To povzroči majavost zoba in na koncu lahko zob celo izpade iz ustne votline. Pri zgodnji obliki običajno ni resnejših opozorilnih znakov. Ognojki, bolečina in majavost zob se pokažejo šele pri napredovali obliki parodontalne bolezni.
Kaj je sladkorna bolezen ali diabetes mellitus?
To je kronično presnovna motnja, za katero je značilna povečana koncentracija glukoze v krvi. Celice žleze trebušne slinavke ne proizvajajo dovolj inzulina (najpomembnejši hormon za uravnavanje ravni krvnega sladkorja ) ali pa telo ne more učinkovito uporabiti proizvedenega inzulina. Zato sta otežena prehod glukoze v celice in s tem njihovo delovanje. Motena je tudi presnova maščob, beljakovin in ogljikovih hidratov. Organizem zaradi pomanjkanja energije začne razgrajevati maščobo. Nastanejo ketoni, kar vodi do zastrupitve organizma, če se inzulin hitro ne nadomesti.
Povezava med parodontalno in sladkorno boleznijo
Pri ljudeh s sladkorno boleznijo je povečana pojavnost parodontalne bolezni. Potek parodontalne bolezni je precej odvisen od diabetične kontrole. Ljudje s slabo kontrolo krvnega sladkorja imajo večjo možnost nastanka parodontalne bolezni, ki se pojavi v močnejši obliki, in tako izgubijo več zob. Možnost za pojav parodontalne bolezni pri pacientih z dobro diabetično kontrolo je razmeroma enaka kot pri zdravih ljudeh.
Tudi otroci z inzulinom odvisno sladkorno boleznijo (sladkorna bolezen tip I) imajo večjo možnost nastanka bolezni obzobnih tkiv.
Veliko faktorjev govori v prid tej povezavi. Imunski sistem pri ljudeh s sladkorno boleznijo ne deluje pravilno in tako poveča možnost za nastanek parodontalne bolezni. Odebelitev sten žilja in poškodba žil pri sladkorni bolezni pomenita zmanjšan pretok hranljivih snovi in obrambnih celic ter zmanjšan odtok odpadnih snovi. Pri sladkorni bolezni se rane slabše celijo in zato je oslabljeno celjenje dlesni.
Zdravljenje je odvisno od stanja
V zgodnjih fazah zobozdravnik, parodontolog ali ustni higienik odstrani trde zobne obloge na koreninskih površinah in inficirano tkivo ter zgladi poškodovane koreninske površine. To omogoči dlesni, da se ponovno priraste na površino zobne korenine. Na tak način dosežemo zmanjšanje globine obzobnih žepkov. S tem omogočimo pacientu boljše pogoje za vzdrževanje dobre ustne higiene.
Pri napredovali obliki je potrebno poglobljeno parodontalno zdravljenje, kamor med drugim prištevamo tudi reženjsko operacijo. Tu specialist parodontolog odmakne dlesen od zoba. S tem si omogoči neposreden vpogled v korenine zob in obzobnih tkiv. Tudi tu odstrani trde zobne obloge in inficirano tkivo, preoblikuje kost in rano zašije.
Pomembno vlogo pri zdravljenju ima tudi pacient. Izvajati mora dosledno čiščenje zob z zobno ščetko in zobno nitko. Uporaba sonične ščetke izboljša učinek čiščenja. Priporočljiva je tudi uporaba ustnih vod, ki vsebujejo klorheksidin ali cetipiridin klorid, vendar le kot dodatek med časom zdravljenja.
Z zdravljenjem parodontalne bolezni zmanjšamo vnetje in tako izboljšamo metabolično urejenost sladkornih bolnikov. S tem je zmanjšana potreba po inzulinu in tudi odpornost se izboljša.
Če povzamemo, vidimo, da ima sladkorna bolezen velik vpliv na stanje obzobnih tkiv in na nastanek parodontalne bolezni. Zato je potrebna še večja pozornost pri pregledu bolnikov z diabetesom in seveda je pri njih še posebej pomembna preventiva. Prav tako pa je zelo pomembno zdravljenje parodontalne bolezni, da zmanjšamo prisotnost vnetja in s tem posledično izboljšamo metabolično kontrolo.
