Fides: Soglasja za opravljanje dodatnega nadurnega dela preklicalo med 85 in 90 odstotkov zdravnikov

Zdravniški sindikat Fides (Foto: Luka Cjuha)

"Dejstvo je, da najverjetneje take oblike dežurstva, kot smo jo imeli doslej, ne bo nikoli več, vsaj takšni so izgledi in tako nakazuje minister za zdravje. Konkretnih rešitev te zagate pa nam ni dal," je v dopoldanski izjavi za medije dejal podpredsednik Fidesa Damjan Polh.

Marušič zadovoljen ob "preobratu"

Minister za zdravje Dorjan Marušič je kasneje izrazil zadovoljstvo ob "preobratu" v izjavah Fidesa. Kot je dejal ob robu seje vlade, je bila še pred mesecem ali dvema njihova zahteva umik novele o sistemu plač v javnem sektorju in šele nato pogajanja, zdaj pa so očitno pripravljeni na pogajanja, da bi se le našla najboljša rešitev.

"Najti moramo najboljšo možno rešitev, ne za leto 2011, ampak za prihodnjih pet do 10 let, kajti zdravstveni sistem nujno potrebuje reorganizacijo," je poudaril Marušič. Kot pravi, vztraja na teh svojih stališčih, ponuja pa usmeritve za dolgoživ in vzdržen sistem.

300 do 400 oddelanih nadur

Zdravniki so začeli umikati svoja soglasja za delo preko polnega delovnega časa potem, ko je državni zbor na predlog vlade in ob nasprotovanju sindikatov sprejel novelo zakona o sistemu plač v javnem sektorju, s katero so med drugim znižali plačilo za delo v dežurstvu. To se je najbolj dotikalo zdravnikov, saj je zaradi pomanjkanja zdravnikov veliko število nadur med zdravniki običaj.

"Zdravniki, ki smo preklicali soglasja, smo že do konca junija povprečno oddelali 300 do 400 nadur. Tudi če bi upoštevali pravno razlago ministrstva za zdravje, smo že presegli vse fonde," je stanje opisala sindikalna predstavnica Fidesa v UKC Ljubljana Helena Mole. "Kaj nam sporoča ta oblast? Da to naše delo ni nič vredno," meni Moletova.

Pravni zastopnik Fidesa Bojan Popovič je ob tem poudaril, da "če so si nekateri zadnjih sedem let predstavljali, da bodo lahko zdravniki na podlagi teh 'tihih' nesoglasij večno delali, so se motili". "Vsi ti zdravniki so z izjavo o nesoglasju jasno izrazili svojo voljo," je poudaril Popovič.

Ustrezno zdravstveno varstvo bo zagotovljeno

Izjave zdravnikov o nesoglasju za opravljanje dodatnega nadurnega dela bodo začele učinkovati s 1. septembrom, ko bodo morali v javnih zavodih delo drugače organizirati, če bodo želeli zagotoviti neprekinjeno 24-urno zdravstveno varstvo. Iz največjih slovenskih bolnišnic - univerzitetnih kliničnih centrov v Ljubljani in Mariboru - so že sporočili, da bodo zagotovili ustrezno zdravstveno varstvo.

"Grožnjo Fidesa o umiku vseh soglasij smo vzeli resno in že julija s pomočjo predstojnikov in strokovnih direktorjev skušali preveriti, kako bo potekalo delo v UKC Ljubljana, če se bo to res zgodilo. Zavedamo se odgovornosti do bolnikov in vemo, da smo dolžni zagotoviti 24-urno zdravstveno varstvo in to bomo zagotovo organizirali," so zagotovili v UKC Ljubljana.

Minister pa je pojasnil, se bo z vodstvi javnih zavodov sestal po 15. avgustu, da preverijo, kako so se uspeli z zdravniki dogovoriti o novem sistemu dela po 1. septembru.

Ob tem je spomnil, da novela zakona o sistemu plač v javnem sektorju, s katero znižujejo tudi plačilo za dežurstva, začne veljati šele z novim letom in ne s 1. septembrom, ko zdravniki napovedujejo, da ne bodo več delali nadur.

Možnih scenarijev, kako naj bi delo v zdravstvenih ustanovah teklo po 1. septembru in ali se bodo kje pojavile oz. podaljšale čakalne dobe, minister ni želel komentirati. Po njegovih besedah želi najprej videti izid dogovarjanj med vodstvi javnih zavodov in zdravniki.

"Pričakujem, da se bomo začeli resno pogajati in da zadeve umestimo v tak sistem dežurstev, kot so si ga želeli tudi zdravniki, torej standardizirana dežurna mesta oz. mrežo dežurnih mest in plačevanje po težavnosti dežurnega mesta," je poudaril minister.