"Porod na domu v Sloveniji trenutno ni organiziran tako, da bi zagotavljal varnost za življenje matere in otroka," je opozorila Tanja Premru Sršen iz Ginekološke klinike UKC Ljubljana. Porod je varen takrat, ko je mogoče strokovno ukrepati v primeru zapletov; pri materi je to predvsem poporodna krvavitev, ki je vzrok večine smrti porodnic, pri otroku pa gre predvsem za zaplete s pomanjkanjem kisika, kar lahko povzroči trajne nevrološke okvare ali celo smrt. "V Sloveniji je umrljivost novorojenčkov zelo nizka in ne želimo si, da bi se po nepotrebnem povečala," je povedala. Ženske si želijo rojevati doma, ker si želijo manj medicinskih posegov in večjo intimnost. A je raziskava, ki so jo letos opravili v ZDA, kjer porod na domu omogočajo, pokazala, da je pri porodu na domu res manj intervencij, kot sta rezanje presredka in carski rez, a je umrljivost novorojenčkov trikrat višja kot pri porodih v bolnišnici.
V Sloveniji, kjer strokovne službe niso organizirane tako, da bi porod na domu omogočale, pa so ti porodi še bolj tvegani kot tam, kjer je to urejeno. Zavedati se je treba, da intervencija morda ne bo pravočasna," je povedala.
To se v ljubljanskem primeru na srečo ni zgodilo. Znano je le, da se je otrok rodil s pomanjkanjem kisika in so ga oživljali že na domu, pomoč so mu nudili tudi reševalci nujne pomoči in potem v porodnišnici. Otrokovo stanje je za zdaj stabilno, je povedala Premru-Sršenova. Ob porodu naj bi bila prisotna še ena oseba, kdo in kaj je bila, pa ne vedo, ker je izginila.
Le ena registrirana tuja babica
Janez Remškar z ministrstva za zdravje, poudarja, da področje izvajanja babiške dejavnosti ni natančno urejeno. Zaradi evropske direktive o prostem pretoku dela tujih babic pri nas ne smejo prepovedati. Tuje babice bi se morale vpisati v slovenski register izvajalcev te dejavnosti, pri čemer izkažejo tudi svojo usposobljenost po standardih, ki so predpisani v direktivi, je povedala Zdenka Tičar z ministrstva za zdravje. To je doslej storila ena avstrijska babica (in sicer tista, ki je sodelovala pri porodu na domu na Bledu februarja letos, ko je prišlo do zapletov pri porodnici, smo izvedeli neuradno). Vendar je nadzor nad dejanskim izvajanjem te dejavnosti težko vršiti, saj vstopajo v območje zasebnosti. Prav tako tuje babice ne potrebujejo licence. Če pa bi porod na domu izvedla slovenska babica, bi takoj izgubila licenco, je potrdila Anita Prevec, nadzorna medicinska sestra v ginekološki kliniki v Ljubljani.
Se pa pristojni skušajo približati željam porodnic; tako v sodelovanju z ministrstvom za zdravje že dve leti pripravljajo strokovne smernice za tako imenovani babiški porod. Ta bo dokončno urejen v zakonu o zdravstveni dejavnosti, saj bo zahteval tudi zakonodajne spremembe, predvsem pri prenosu odgovornosti za varen porod z zdravnikov na babice, je povedal Janez Remškar.
Ne povejo, da bodo rodile doma
"Če sta otrok in mati zdrava, zakaj ne bi porod potekal doma, vendar v tem trenutku to ni mogoče uresničiti," je povedala tudi Prevčeva. V državah, kjer omogočajo porod doma, je delež teh - razen na Nizozemskem - zelo majhen. Prav tako imajo zelo jasne kriterije, katere ženske lahko rodijo doma oziroma kakšno pomoč potrebujejo.
Lani je v ljubljanski regiji doma rodilo 15 žensk, vendar je bil le pri štirih porod načrtovan. Premru-Sršenova je povedala, da redko katera ženska ginekologom sploh pove, da bo rodila doma. "Nekatere povejo, da bodo rodile v avstrijskih porodnih centrih. Vsako vprašam, ali se je pozanimala, kakšen je pri njih intervencijski čas v primeru, Če bi šlo kaj narobe. Vendar se o tem ne pozanima nobena," se Premru-Sršenovo čudi lahkotnosti, s katero se ženske odločajo za porod zunaj bolnišnic.