V sklopu kontroverzne študije so sedaj prvič ugotovili, da se otroci, ki so debeli, manj gibljejo ravno zato, ker že imajo preveč kilogramov. Izsledki raziskave tako kažejo, da sta pravzaprav hitra, nezdrava hrana in prenajedanje, ki sta stalnica otrokovega življenja že od zgodnjih let, bolj odgovorna za otroško debelost kot pa vedno večja pasivnost otrok, ki prosti čas raje preživljajo ob gledanju televizije in igranju iger (v nasprotju z aktivnim preživljanjem prostega časa).
Študija bi lahko imela posledice za nov britanski vladni ukrep, ki temelji na povišanju stopnje gibanja otrok, razmišljajo pa tudi o izobraževanju glede zdravega prehranjevanja. Eden od avtorjev študije, Terence Wilkin, profesor endokrinologije in metabolizma, je razložil: „Podatki jasno kažejo v smer prenajedanja. Otroci lahko tolerirajo več dejavnosti, če ob te izgubljajo kilograme, a več aktivnosti še ne vodi v izgubo kilogramov.“
Wilkin je tudi prepričan, da obstaja tesna povezava med materami in hčerami ter očeti in sinovi, ko pride do prevelike telesne teže. Če so starši predebeli, imajo njihovi otroci kar desetkrat več možnosti, da se bodo že pri petih letih borili z odvečnimi kilogrami, to pa jasno kaže na dejstvo, da so zgodnji vzorci prehranjevanja zelo pomembni pri razvoju debelosti.
Raziskovalni članek, objavljen v zborniku Archives of Disease in Childhood, je zaključil: „Podoba debelušnega in pasivnega otroka na kavču je globoko zasidrana v možganih ljudi zahodnega sveta. A vendarle je dobro vedeti, da obstaja tudi druga možnost – da je debelost vzrok in ne posledica pasivnosti otrok.“
