Nedavne raziskave so močno povezale kronično cerebralnospinalno vensko insufienco (CCSVI) z MS, so prepričani pri Univerzi Buffalo. Na to povezavo je pomislil dr. Paolo Zamboni z Univerze Ferrara v Italiji, ki je pri bolnikih z MS ugotovil, da je zaradi nepravilnosti v velikih vratnih venah oviran odtok krvi iz možganov. To povezavo so potem potrdili tudi drugi raziskovalci, med njimi tudi raziskovalci Univerze Buffalo, so sporočili z Univerze Buffalo.

Tako so postavili hipotezo, da zožitve v velikih venah na vratu in v prsih vplivajo na nepravilni odtok krvi iz možganov, kar sčasoma okvari možgansko tkivo. Predpostavljajo, da angioplastika, postopek, ki ga uporabljajo kardiologi in drugi žilni kirurgi za zdravljenje ateroskleroze, lahko odpravi te zožitve. Paolo Zamboni je že izvedel preliminarne študije, ki nakazujejo, da venska angioplastika - "osvoboditveno zdravljenje" - učinkovito izboljša simptome MS.

Raziskovalci Univerze Buffalo bodo v najnovejši klinični študiji, ki so jo poimenovali PREMise (Prospective Randomized Endovascular therapy in Multiple Sclerosis), ugotavljali, kako učinkovito endovaskularna intervencija (izvedena kot angioplastika z balončkom) odpravlja ovire v venah in ali to izboljšuje simptome MS oziroma vpliva na napredovanje bolezni.

Študija bo izvedena po pravilih

To bo prva prospektivna naključna dvojno slepa študija učinkovitosti angioplastike pri zdravljenju MS, opravljena pa bo s potrebno znanstveno odobritvijo in na strogo znanstveni način; posebno pozornost bodo posvetili tudi varnosti sodelujočih pacientov, tako da bodo natančno opredelili koristi in tveganja zanje. Študijo bo vodil dr. Adnan Siddiqui, MD, asistent za nevrokirurgijo na medicinski fakulteti Univerze Buffalo, pomagala pa mu bosta asis. dr. Elad Levy in prof. dr. L. N. Hopkins, predstojnik oddelka za nevrokirurgijo Univerze Buffalo (http://ubns.com/). Neodvisni raziskovalci z Univerze Buffalo bodo nato sodelovali pri ovrednotenju rezultatov in sledenju sodelujočih pacientov. Neodvisna skupina strokovnjakov bo bdela nad tem, da bo študija potekala varno.

Raziskava se je že začela. V prvi fazi raziskave so desetim pacientom z MS iz ZDA in Kanade, pri katerih so ugotovili vensko insufienco, opravili minimalno invazivno vensko angioplastiko, da bi ugotovili, ali se ta procedura lahko izvede na varen način. Te posege sta Siddiqui in Levy opravila 29. in 30. junija. Naslednjih 30 dni bodo paciente pazljivo spremljali, da ugotovijo, ali so se pojavili kakšni stranski učinki oziroma zapleti terapije.

V drugi fazi raziskave bodo 20 naključno izbranim pacientom opravili vensko angioplastiko oziroma lažno vensko angioplastiko (kateter bodo vstavili v žilo, ne bodo pa napihnili balončka, s katerim odpravljajo zožitev žile). Poseg bo opravljen "slepo", kar pomeni, da niti pacienti niti zdravniki, ki bodo vrednotili rezultate, ne bodo vedeli, katera procedura je bila opravljena pri katerem pacientu.

Če bodo prvi rezultati pokazali, da je procedura varna in učinkovita, bodo raziskovalci pristojno univerzitetno telo zaprosili za razširitev raziskave, tako da bi vanjo vključili večje število pacientov in tako bolj prepričljivo potrdili ali ovrgli vzročno povezavo med CCSVI in MS.

Ocenjujejo, da za MS trpi več kot 400.000 prebivalcev ZDA oziroma več kot dva milijona ljudi po svetu. To je bolezen mlajših odraslih, kaže pa se v upadu živčnih funkcij, kar sčasoma pripelje v invalidnost. MS je vnetna nevrološka bolezen, domnevno avtoimunega izvora, vendar pravega izvora bolezni znanost še ni uspela potrditi.

Če se angioplastika izkaže za učinkovit način izboljšanja znakov MS, bodo posledice za zdravljenje te bolezni v bodoče monumentalne, so prepričani raziskovalci iz Buffala. Zdravniki, ki sodelujejo v raziskavi, so glede rezultatov previdni, vendar optimistični, da bodo rezultati ugodni.

Povezava še vedno nedokazana

To je že druga raziskava, ki jo v zvezi z CCSVI izvajajo v Buffalu. Prvo je zastavil dr. Robert Živadinov, profesor nevrologije na Univerzi New York v Buffalu, preučevali pa so domnevno povezavo med zoženimi vratnimi venami in multiplo sklerozo. V študiji so zajeli 500 ljudi, med njimi 280 bolnikov z MS. Izkazalo se je, da je imelo nenormalne vene, kar naj bi povzročalo MS, 56 odstotkov bolnikov z MS, vendar tudi 26 odstotkov zdravih ljudi iz kontrolne skupine. Raziskovalci z Univerze v Buffalu so rezultate opredelili kot "zmerno optimistične".

Nova spoznanja o povezavi med vensko insufienco in MS so ovrednotili aprila letos na srečanju nevrologov v okviru Ameriškega združenja za nevrologijo. Ta povezava še vedno ostaja v velikem delu nedokazana, so sklenili. Niti hipoteza o povezavi niti domnevno zdravljenje z endovaskularno proceduro z odpiranjem žilnih zožitev nista dokazana, je na srečanju poudaril Živadinov.

"V tem trenutku nimamo podatkov, ki bi potrdili, ali je to uspešno," je po poročanju junijske številke časopisa Nevrologija danes povedal Živadinov. Zato so tako Živadinov kot drugi zdravniki pacientom odsvetovali, da bi se odločali za invazivne venske terapije.

"Če kdo o tem razmišlja, naj to terapijo opravi le v okviru nadzorovane klinične študije," je svetoval, prav tako pa, da pacienti z MS, četudi se odločijo za angioplastiko, ne smejo opustiti svoje siceršnje terapije za zdravljenje MS, saj so "klinične študije v zadnjih 25 letih jasno pokazale učinkovitost teh terapij".

Raziskovalci hipoteze o povezavi s CCSVI niso ovrgli, vendar poudarjajo, da so potrebne nadaljnje klinične študije. Na srečanju nevrologov so predstavili tudi potek študije na Univerzi Stanford, kjer so kronično vensko insufienco pri pacientih z MS želeli popraviti z vstavitvijo žilne opornice, a se je v dveh primerih poseg končal zelo slabo za pacienta, tako da so študijo ustavili. Zamboni, ki se je tudi udeležil srečanja, je ob tem komentiral, da žilnih opornic pri zdravljenju teh pacientov ne bi smeli uporabljati. Živadinov, ki čaka na denar, s katerim bi nadaljeval svojo študijo, je zdravnike še pozval, naj ne zdravijo pacientov za CCSVI, razen v okviru kliničnih študij.

Tega nekateri zdravniki ne upoštevajo, saj pacienti z MS množično potujejo na klinike v Italiji, na Poljskem in v Bolgariji, da jim za tisoče dolarjev opravijo poseg, katerega učinkovitost ni bila dokazana.