Doslej v Sloveniji nismo imeli ustreznega programa zdravljenja za bolnike z dvojnimi diagnozami. Ta primanjkljaj sedaj zapolnjujejo na Psihiatrični kliniki Ljubljana, saj uvajajo nov program zdravljenja in zdravstvene ter psihosocialne rehabilitacije zasvojenih uživalcev mamil s soobstoječimi duševnimi motnjami.
Resna in kompleksna problematika
Kot je povedal generalni direktor klinike prof. dr. Bojan Zalar, o potrebi takega programa razmišljajo že 15 let; lani pa so ga predstavili zdravstvenemu svetu pri ministrstvu za zdravje, ki ga je tudi potrdil. Program bodo izvajali na posestvu Razori.
"Psihiatrična klinika Ljubljana je na poti k boljši evropski kliniki, zato uvajamo posodobljene programe, ki so v trendu z nastajajočimi duševnimi motnjami," je povedal Zalar. Le-te so danes drugačne kot včasih; v porastu so osebnostne motnje, nevroze pa izginjajo. Prav tako med ljudmi narašča uporaba nedovoljenih substanc, kar ne prinaša samo odvisnosti, pač pa jih dobršen del uživalcev uporablja kot samozdravljenje - z njimi zdravijo že obstoječo duševno motnjo (na primer zmanjšujejo tesnobnost) ali pa duševno motnjo sproži uživanje drog. "Če psihozo povzroči uživanje psihoaktivne substance, to ni enako običajni psihozi," je povedal psihiater. Zato za zdravljenje tovrstnih komorbidnih stanj obstoječi načini zdravljenja niso ustrezni.
Komorbidna motnja pomeni, da je posameznik odvisen od ene ali več psihoaktivnih snovi, ob tem pa ima tudi resno duševno motnjo, kot so shizofrenija in motnja razpoloženja, depresija ali bipolarna motnja. "To so zelo resne in kompleksne motnje," je povedala strokovna direktorica Psihiatrične klinike Ljubljana prof. dr. Blanka Kores Plesničar. V svetu te bolnike zdravijo z različnimi pristopi: istočasno zdravijo zasvojenost in duševno motnjo na isti lokaciji, istočasno zdravijo obe motnji, a v različnih ustanovah, ali najprej zdravijo eno motnjo in zatem drugo. Najučinkovitejši je integralni pristop, ko motnji zdravijo vzporedno, je povedala. Za tak pristop so se odločili tudi na kliniki. Doslej so skušali paciente zdraviti paralelno, ko se je bolnik zdravil v centru za zdravljenje odvisnosti ali v psihiatrični ustanovi zaradi ene od motenj, ki je bila najbolj akutna, in so strokovnjaki druge inštitucije hodili na konziliarne obiske.
Nov program je zelo pomemben za bolnike, je povedala, saj so ti zaradi dveh motenj dodatno obremenjeni in stigmatizirani: so v telesno slabem stanju, saj še manj skrbijo zase, poleg tega ljudje z dvojnimi diagnozami, ki niso učinkovito zdravljeni, samomor naredijo štirikrat pogosteje kot tisti, ki so učinkovito zdravljeni. Novi program, ki ga je pripravil in ga bo vodil mag. Andrej Kastelic, bo nadgradnja obstoječega programa zdravljenja odvisnosti od psihoaktivnih snovi, ki ga izvajajo v Centru za zdravljenje odvisnosti na Zaloški cesti v Ljubljani, katerega vodja je prav tako Kastelic.
Najprej dnevni center
Posestvo Razori, ki leži pri vasi Podlipoglav v bližini Ljubljane, je po mnenju vodstva klinike zelo primerno za izvajanje novega programa. "To ne pomeni, da te ljudi postavljamo na rob civilizacije, ampak so tam dobri pogoji za izvajanje kineziterapije," je povedal Zalar. Športna dejavnost bo namreč poleg psihosocialne rehabilitacije in zdravljenja z zdravili ena poglavitnih sestavin novega programa.
V prvem letu delovanja bodo v objektu na Razorih vzpostavili dnevni center za 20 bolnikov, ki bo deloval od 7. do 19. ure, do leta 2012, ko naj bi center zaživel v celoti, pa bodo vzpostavili bolnišnično obravnavo. Sprejeli bodo do 65 bolnikov, ti pa bodo na zdravljenju ostali od štiri do šest mesecev. V okviru zdravljena, ki bo naravnano v zagotavljanje trajne abstinence in stabilizacijo duševne motnje, bodo pridobili tudi zdrav način življenja, si telesno opomogli, se naučili prepoznavati znake duševne motnje, sprožilnih stresnih situacij in drugo. Na kliniki pričakujejo, da se bodo dolgoročni učinki programa pokazali v manjši hospitalizaciji teh ljudi, laže bodo našli zaposlitev, zmanjšalo pa se bo tudi število kaznivih dejanj, s katerimi vzdržujejo odvisnost. Kores-Plesničarjeva in Zalar poudarjata, da to ne bo terapevtska skupnost, ki bi temeljila na laični obravnavi.
V center bodo usmerjali bolnike iz vseh slovenskih centrov za zdravljenje in preprečevanje zasvojenosti. Indikacije za zdravljenje bodo opredelili v Centru za zdravljenje odvisnosti Pediatrične klinike Ljubljana, kjer bodo morali bolniki preživeti nekaj časa in vzpostaviti abstinenco. Zdravljenje bo prostovoljno.
Kot je pojasnil Bojan Zalar, bodo letos delovanje novega programa financirali iz sredstev psihiatrične klinike, saj so lansko leto zaključili pozitivno, naslednje leto pa si želijo, da bi zagotovili redno financiranje v okviru splošnega dogovora. V prvi fazi bodo program izvajali v obstoječi kadrovski sestavi. Generalni direktor napoveduje, da bodo v bodoče vzpostavili še podobna programa za zdravljenje soobstoječe duševne motnje in odvisnosti od alkohola oziroma pomirjeval.
