"Tako prijetno je srečati mame, otroke in zdravstveno osebje, ki nam je rešilo otroke, ki se še vedno spomnijo prav vsakega od nas," je povedala Maja Slovenc, ki je po Matejinem rojstvu preživela na oddelku za intenzivno nego in zdravljenje novorojenčkov tri mesece in deset dni, saj se je komaj kilogram težka Mateja rodila gluha in slepa z nič kaj obetavnimi prognozami, se je spomnila mama in dodala, da lahko občutke, ki spremljajo prezgodnje rojstvo in odraščanje nedonošenčkov, deli le s starši, ki so doživeli podobno izkušnjo, s starši, ki se vsako leto družijo na pikniku, prenekateri pa so stkali še veliko tesnejša prijateljstva. Že na oddelku so si pomagali, delili izkušnje, drug drugega bodrili in preganjali strahove, se je spomnila. "Uživam v študiju etnologije in kulturne antropologije in plešem pri folklori, prej pa sem pet let igrala košarko," je zgovorno pripovedovala Mateja Slovenc, ki je res prav nič ne izdaja, da je ob rojstvu tehtala toliko kot štruca kruha.

"Res je, da sem se prezgodaj rodil, ampak samo zato, ker mi je bilo v trebuhu dolgčas," se je postavil 12-letni Matej Zaviršek, ki je ob rojstvu tehtal 1,2 kilograma. Pojasnil je, da je že pri dveh letih znal malo angleško, kot je, denimo, beseda yes, zdaj pa trenira karate in odlično govori nemško, saj se vsak dan pred šolo eno uro uči nemški jezik. Oče Mirko je pojasnil, da se uči ob gledanju risank, a učenje jemlje tako resno, da mora biti takrat v hiši popoln mir. Mama Lidija se je spomnila, da je bil ob njegovem rojstvu oče veliko manj paničen, da ji je marsikaj prihranil, da pa sta se 60 dni vsak dan vozila iz Grosupljega in dvakrat na dan prinesla mleko za Mateja, ki je danes sladkosned in so mu tudi na pikniku najbolj všeč palačinke.

"Meni pa je najbolj všeč kitara in Pika Nogavička," se je junaško postavila triletna Jona Javorič, ki je skupaj z bratcem Galom in Piko Nogavičko na odru zapela himno vrtca Ledina V Ljubljani je en vrtec. "In nikoli ni niti za trenutek pri miru, vedno je dobre volje in zelo rada je," je povedala mamica Andreja in dodala, da je Jona ob rojstvu tehtala le 840 gramov in je vrstnike v razvoju dohitela nekako pri poldrugem letu.

Osemmesečni Simon Michelizza je bil na pikniku prvič, tako kot mamica Lorena in oče Matej, a bodo, sta zatrdila, od zdaj redni obiskovalci, saj je tako prijetno srečati "cimre" in druge z oddelka. "Sprva je bil šok, ampak ker si pahnjen v to, ne moreš drugega kot sprejeti in sodelovati," je obujala še sveže spomine Lorena in pristavila, da zdravstveno osebje nič ne prikriva: "Vse povedo, a te hkrati ne prestrašijo..."

"Bi rekla, da res vse poznam, vsaj tiste, ki so tehtali manj kot 1500 gramov in so rojeni po letu 1981, saj sem spremljala njihov razvoj do dveh let tudi v ambulanti," je povedala Erika Stojanovič, ena izmed treh ustanovnih članic društva za pomoč prezgodaj rojenim otrokom, ki je bilo ustanovljeno leta 1996. Pravi, da ni tako preprosto organizirati srečanje, saj zato potrebuješ denar in pridne roke. Pa gre, saj so za denar ustanovili društvo, pridne roke pa še vedno radodarno in dobre volje posojajo zaposleni na oddelku in nekaj zunanjih sodelavcev.