Po njenih besedah si v zbornici prizadevajo za razvoj in financiranje lekarniške dejavnosti, ki bo bolje izkoristil strokovni potencial magistrov farmacije v lekarnah: v dobro zdravja bolnikov tako v fazi zgodnjega prepoznavanja bolezni, osveščanja glede zdravega načina življenja kot seveda tudi pri samem spremljanju učinkov zdravljenja z zdravili, so sporočili iz Slovenskega farmacevtskega društva.
Farmacevti kot strokovnjaki za zdravila izboljšujejo izide zdravljenja in pomagajo zagotavljati bolnikovo varnost, kar je pri uporabi zdravil sestavni del ne le etičnosti ukrepanja, ampak tudi del zdravstvene ekonomike. Svetovanje zagotovo poveča pravilno rabo zdravil, sodelovanje bolnikov pri terapiji pa zmanjšuje tveganja za medsebojno delovanje različnih zdravil, ki jih ljudje hkrati uživajo, kar vse vodi v zmanjševanje nepotrebnih hospitalizacij, pravi Sončeva.
To so po njenem mnenju dejstva, ki zahtevajo nenehno strokovno izpopolnjevanje, zadostno število farmacevtov v lekarnah in bolnišnicah ter ustrezno vrednotenje njihovega dela, ki bi jih morala upoštevati tudi praksa v zakonodaji, ki sedaj slabo podpira farmacevtovo dejavnost v zdravstvu.
V zadnjem obdobju smo priča intenzivnim spremembam na področju lekarništva, poudarja predsednik Slovenskega farmacevtskega društva Gašper Marc. Ob tem dodaja, da imajo na vodenje lekarn vse večji vpliv nefarmacevtski in nezdravstveni dejavniki, ki uvajajo nove pristope, ki se navzven odražajo predvsem kot intenzivnejše oglaševanje in trženje zdravil ter drugih izdelkov, ki so na voljo v lekarnah, vse večji vpliv na odločitve farmacevta pa ima tudi zdravstvena politika.
Sistemi, kot so že vpeljana generična zamenjava zdravil in napovedano generično predpisovanje, lekarniškega farmacevta postavljajo v nove situacije, s katerimi se v preteklosti ni srečeval, pravi Marc in sklene, da številnih med njimi ni mogoče reševati le v okviru administrativnih navodil, pač pa jih je potrebno presojati tudi s stališča poklicne etike.
