Izkazalo se je namreč, je na tiskovni konferenci, posvečeni zdravljenju revmatoloških bolezni z biološkimi zdravili, povedal prof. dr. Matija Tomšič s Kliničnega oddelka za revmatologijo UKC Ljubljana, da lahko z zgodnjim intenzivnim zdravljenjem z nekaterimi dokaj enostavnimi in poceni klasičnimi zdravili vse več bolnikov privedejo do stanja, ko nimajo nobenega oteklega in bolečega slepa in lahko povsem normalno živijo.

Prvo biološko zdravilo so na kliničnem oddelku začeli uporabljati pred desetimi leti; to je bil infliximab, prvi iz skupine zaviralcev TNF-alfa. "Nad učinkom zdravljenja smo bili navdušeni," je povedal Tomšič. Čez čas je prišlo na trg še več TNF-alfa zaviralcev in drugih bioloških zdravil in s temi zdravili zdravijo vse več bolnikov.

Ne samo, da lahko boljše zdravimo, zdravimo tudi prave bolnike, je dodala prof. dr. Sonja Praprotnik, tudi s Kliničnega oddelka za revmatologijo UKC Ljubljana. Po merilih iz 60. in 70. let prejšnjega stoletja so diagnozo revmatoidni artritis in ankilozirajoči spondilitis postavili, šele ko so se pojavile že rentgenološke spremembe. "Takrat pa žal ne moremo več veliko narediti," je povedala. Po novejših merilih, ki so jih postavili ob razvoju bioloških zdravil, pa lahko diagnozo postavijo že tri mesece po nastanku težav. Enako velja za psoriatični artritis, ki prizadene ljudi z luskavico, merila za diagnosticiranje in zdravljenje te bolezni pa obstajajo šele od leta 2006.

Usodno točkovanje

Med prvimi je leta 2004 biološko zdravilo začel prejemati gospod Igor. "Zdelo se mi je, kot da sem na Schindlerjevem seznamu, saj si nanj prišel po točkovanju, koliko si star in uničen. Že po prvih odmerkih se je spremenilo vse: lahko začneš normalno funkcionirati, spet sem star 28 let," je povedal.

Ker so bila na začetku sredstva za biološka zdravila zelo omejena, so z njimi na osnovi točkovanja poskušali pomagati bolnikom, ki so bili terapije najbolj potrebni, je pojasnila Praprotnikova. Danes so ta zdravila že dostopnejša in jih dobijo "praktično vsi bolniki, ki jih potrebujejo oziroma ki ustrezajo kriterijem".

"Danes živim človeka dostojno življenje, vmes pa so bila zelo različna obdobja. Menjavanje zdravil, njihovi stranski učinki, bila so obdobja, ko življenje postane ena sama velika bolečina. Bilo je tudi obdobje, ko si imel občutek, da boš čez tri mesece postal invalid," je povedala gospa Bojana. Z revmatoidnim artritisom mora živeti že 20 let. Bilo je že tako hudo, da ni mogla dvigniti roke in se počesati, odkleniti vhodnih vrat. V službi bolezni ni pretirano izpostavljala, a je morala biti zaradi bolezni tudi hospitalizirana za več tednov. Oktobra 2008 je po kriterijih o napredovanju bolezni "padla tako globoko", da je potrebovala biološko zdravilo. To je učinkovalo, in to celo do take mere, da so dosegli želeno stanje - popolno odsotnost znakov bolezni: nima oteklih in bolečih sklepov, njena in zdravnikova ocena aktivnosti bolezni je negativna, vnetni parametri so normalni. "Danes živim polno, ukvarjam se športom, hodim v službo, sem davkoplačevalka in spet lahko nosim prstane," je povedala in pokazala roke z normalnimi sklepi.

Draga zdravila, pa tudi ne

Res je, da so biološka zdravila draga, je povedala Praprotnikova, a je pri bolnikih manj invalidnosti, operacij, bolniških odsotnosti, zaradi česar so posredni stroški zdravljenja nižji. Tudi gospa Bojana se je izognila operaciji: ker je imela posledice na okostju v zapestju, so načrtovali operacijo, s katero bi odstranili prekomerno zadebeljeno ovojnico na sklepih. Vendar je bil v pol leta jemanja biološkega zdravila učinek zdravljenja takšen, da operacija več ni bila potrebna.

Gospa Bojana upa, da bo morda lahko čez nekaj mesecev povsem opustila jemanje teh zdravil. Tega zdravniki ta čas sicer še ne prakticirajo in zdravijo bolnike kontinuirano, je povedal Tomšič. Izkazalo se je namreč, da se je pri bolnikih, ki imajo dolgotrajno bolezen, ta po tem, ko zdravila nekaj časa niso več jemali, povrnila. Vendar objavljene raziskave nakazujejo, da bo morda kdaj mogoče zdravljenje tudi ukiniti. Pokazalo se je namreč, da se bolezen, če so začeli bolnika zelo intenzivno zdraviti v njeni najbolj zgodnji fazi in so zdravila ukinili po dveh letih, pri 17 odstotkih bolnikih ni ponovila.

"Morda se bo zgodba postavila na glavo: da bomo pri bolnikih, ki imajo slabe napovedne dejavnike, na začetku bolezen umirili z biološkimi zdravili, potem morda prenehali s temi zdravili ter zdravljenje nadaljevali z bolj enostavnimi zdravili," je še povedal Matija Tomšič.