Pogovor o spolnosti ni promocija promiskuitete

(Foto: dokumentacija Dnevnika)

 Ena od učiteljic je povedala, da otroci ne sprašujejo le o spolnem odnosu kot takšnem, temveč jih zanimajo tudi teme, kot je homoerotičnost oziroma homoseksualnost.

Zdravnik Tadej Battelino s Pediatrične klinike UKC v Ljubljani je pojasnil, da ima večina mladih sicer zdrav odnos do homoerotičnosti, da pa se te težnje v otroški dobi večkrat pojavljajo. Dekleti, ki se poljubljata, sta med mladimi namreč "kul", razlaga Battelino. Ob tem je še poudaril, da ni nič narobe, če mladi eksperimentirajo, zato bi tudi ta vidik spolnosti morali vključiti v pogovore o spolnosti. K temu Evita Leskovšek z Inštituta za varovanje zdravja RS dodaja, da je poučevanje otrok o homoseksualnosti pomembno tudi zato, ker je Slovenija zelo homofobična družba in ker bi odkrit pogovor z otroki o tej temi prispeval k večji strpnosti do drugače usmerjenih.

Pornografski filmi begajo otroke in učitelje

Otrokom se veliko vprašanj poraja tudi na temo pornografije, saj naj bi veliko otrok že v zelo zgodnji dobi redno gledalo pornografske vsebine. Vendar niso zgolj otroci tisti, ki jih pornografija bega. Tudi pedagogi se sprašujejo, ali o pornografiji sploh govoriti z otroki, saj, kot pravi Battelino, lahko ta otroke negativno zaznamuje za vse življenje. A ravno zaradi tega se morajo po mnenju Aleša Debeljaka, sociologa kulture s Fakultete za družbene vede v Ljubljani, učitelji in starši z otroki pogovarjati o pornografiji. Otrok namreč ne moremo zapreti v balonček, v katerem bodo varni pred pornografskim vsebinami, ker jih ne bodo nikoli videli. Debeljak je zato prepričan, da morajo odrasli otrokom pojasniti, da "pornografski filmi niso dokumentarni filmi". "Otrokom je treba obrazložiti, da je pornografija le fikcijski filmski žanr, kjer so vključeni izbira, režija, montaža, premori…" svetuje Debeljak.

Spolno vzgajanje otrok je dodatno oteženo tudi zato, ker so nekateri starši bolj odprti do teh vprašanj, drugi manj, nekateri si želijo, da so njihovi otroci čim bolj zgodaj seznanjeni s spolno vzgojo, spet drugim pa se poučevanje spolnosti v prvih razredih zdi prezgodaj, je situacijo orisal minister za šolstvo in šport Igor Lukšič. In čeprav je spolno vzgojo zaradi vseh zagat v šolah težko poučevati (v Sloveniji posebnega predmeta za spolno vzgojno nimamo), je Gregor Mohorčič, direktor Zavoda za šolstvo RS, prepričan, da mora šola igrati ključno vlogo pri ozaveščanju mladih o spolnosti.

Medpredmetna spolna vzgoja

Tudi višja svetovalka za zdravstveno vzgojo na Zavodu RS za šolstvo Fani Čeh je prepričana, da spolna vzgoja sodi v šole, saj je ta "ob družini najpomembnejša inštitucija, ki ima na področju vzgoje in izobraževanja zelo pomemben vpliv na otroka". "S primerno spolno vzgojo lahko vplivamo na oblikovanje zdravih prepričanj o spolnosti," še poudarja Čehova, ki meni, da bi se spolnost na šolah morala učiti medpredmetno. Višja svetovalka je povedala, da so cilji spolne vzgoje spodbujanje odgovornega spolnega vedenja, posredovanje informacij, znanj in veščin, usposabljanje otrok za sprejemanje odločitev na podlagi poznavanja dejstev in omogočanje neovirane komunikacije pri vprašanjih, ki se nanašajo na spolnost. "Mladi morajo biti obveščeni o spolnosti, dobiti morajo korektne informacije," je prepričana Leskovškova.

Slovenija je na na neki način zanimiv unikum, pravi Leskovškova. Kljub temu da se v naših šolah spolna vzgoja ne izvaja, Leskovškova opaža, da število nezaželenih nosečnosti pri mladostnicah upada. Večina mladih je tudi zelo dobro informirana o aidsu in okužbi z virusom HIV, vendar pa drugih spolno prenosljivih bolezni praktično ne pozna, opozarja Leskovškova. Ob tem je še poudarila, da "pogovor o spolnosti ni promocija promiskuitete", saj so raziskave pokazale ravno nasprotno. Otroci, ki se s starši pogovarjajo o spolnosti, imajo po besedah Leskovškove pozneje spolne odnose, so bolj zaščiteni in se manjkrat srečajo s spolno prenosljivimi boleznimi.

Dvojna zaščita in princip ABC

Evita Leskovšek pravi, da stroka promovira dva principa, povezana z varno spolnostjo. Spodbujajo dvojno zaščito, kar pomeni, da se mladi pri spolnem odnosu zaščitijo s kontracepcijskimi tabletami in hkrati uporabljajo tudi kondom. Drugi princip pa je ameriški princip ABC, ki pomeni abstiniranje od nezaščitenega spolnega odnosa (abstain from unsave sex), zvestobo (be fateful) in uporabo kondoma (condom). Leskovškova je omenila, da nekatere države ta princip prilagajajo svojemu okolju; tako je recimo Poljska pri svoji kampanji principa ABC točko C oziroma uporabo kondoma kar izpustila.