Združenje zdravstvenih zavodov odločno proti "nesistemskim ukrepom" ZZZS

Generalni direktor Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Simon Vrhunec (levo) je tako člane skupščine pozval, naj od ZZZS zahtevajo, da pripravi drugačne varčevalne ukrepe, ki bodo umerjeni v pravičnejše financiranje izvajalcev zdravstvenih storitev. (Foto: Bojan Velikonja)

Generalni direktor Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Simon Vrhunec je tako člane skupščine pozval, naj od ZZZS zahtevajo, da pripravi drugačne varčevalne ukrepe, ki bodo umerjeni v pravičnejše financiranje izvajalcev zdravstvenih storitev. Obenem pa da vlada zviša sredstva, namenjena za zdravstvo.

Direktor Zdravstvenega doma Nova Gorica Marjan Pintar opozarja, da se bodo lahko povečali pritiski na zdravstvene domove, če bodo bolnišnice racionalizirale svoje poslovanje.

Tako enostransko poseganje v financiranje izvajalcev zdravstvenih storitev, kot ga ZZZS izvaja s svojimi ukrepi, ne zasledimo v nobeni dejavnosti, je prepričan direktor Zdravstvenega doma Vrhnika Emil Židan. Pri tem pa izvajalci bolnikom ne moremo enostavno zapreti svojih vrat, opozarja.

Ukrepi ZZZS bodo po mnenju direktorice Splošne bolnišnice Novo mesto Mire Retelj drastično posegli v delovanje bolnišnic. Kot je dejala, so bolnišnice v zadnjih letih zelo veliko naredile v racionalizaciji svojega dela, s takimi ukrepi ZZZS pa se posega tudi v sistemsko delo bolnišnic. Kot pravi, se bo treba odločiti tudi o zmanjševanju pravic. Po njenem mnenju se bodo verjetno morala ukiniti določena delovna mesta za dežuranje. Pri tem bo, kot opozarja, nekdo moral nositi odgovornost.

Finančni načrt ZZZS za letos predvideva varčevalne ukrepe, s katerimi se bodo programi bolnišnične obravnave zmanjšali, na ambulantno-specialistično dejavnost se bo preneslo za 3,97 milijona evrov sredstev, za 33 odstotkov se bo zmanjšal vkalkulirani dodatek za dežurno službo v bolnišnicah, 2,98 milijona evrov pa načrtujejo prihraniti s skrajšanjem ležalne dobe v bolnišnicah za deset odstotkov. Z zmanjšanjem odhodkov za terciarno dejavnost, to so programi univerzitetnih kliničnih centrov in inštitutov v Ljubljani ter Mariboru, pa nameravajo odhodke zavoda zmanjšati za 5,25 milijona evrov.

Čeprav so v lanskem letu vse bolnišnice v Sloveniji z izjemo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana poslovale pozitivno, bodo bolnišnice po besedah Alojzije Strle z združenja letos poslovale s skupaj 50 milijoni izgube, če ne bo prišlo do večjih sprememb na področju plač.