V GZS so razočarani nad predlogom zakona o zdravstvenem varstvu

Tatjana Čerin. (Foto: Bojan Velikonja)

Ostaja na približno enakih temeljih, širi pa osnove za plačilo prispevkov za zdravstveno zavarovanje, je dejala Čerinova na novinarski konferenci v Ljubljani. "Po tem predlogu se širijo osnove za plačilo prispevkov za zdravstveno zavarovanje v skladu z načelom vlade Vsako delo šteje, med drugim pa so vključili tudi sejnine, avtorske podjemne pogodbe in jubilejne nagrade," je kritična Čerinova. "Ob tem pa ni določen limit, do katerega bomo ta prispevek plačevali," opozarja.

Besedilo prinaša še dodatne obveznosti za delodajalca, ki so skoraj neizvedljive, je dejala. Tako naj bi delodajalec med drugim vsaj enkrat na leto analiziral zdravje zaposlenih.

Zlasti za manjše delodajalce bi veliko breme pomenilo tudi določilo, po katerem bi bil delodajalec dolžan pokriti 25 odstotkov stroškov individualne rehabilitacije zaposlenega, ki je dobil funkcionalno okvaro v okviru svojega delovnega mesta, je poudarila.

Del obsežnih strukturnih reform, ki jih načrtuje vlada, je tudi nov zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Ta obsežen zakon ureja predvsem pravice in obveznosti zavarovancev. Osnutek novega zakona naj bi šel v kratkem v javno razpravo, iz besedila, ki je pricurljalo v javnost, je razvidno, da bi se mnoge pravice lahko zmanjšale.

Kot je poudarjeno v uvodnih določbah besedila zakona, je eden od njegovih temeljnih ciljev večja družbena skrb za zdravje in večji poudarek preventivi in krepitvi. A v tekstu so tudi številni ukrepi, ki zmanjšujejo ali zaostrujejo pogoje za uveljavljanje nekaterih pravic zavarovancev.

Združenje zdravstvenih zavodov predlog zakona ocenjuje kot dober

Člani skupščine Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije ocenjujejo, da je predlog zakona o zdravstveni dejavnosti dober, čeprav so posamezna določila zakona po mnenju nekaterih članov neustrezna. Pripombe so se nanašale predvsem na določila o vodenju zavodov in izvajanju specialističnih dejavnosti v zdravstvenih domovih.

Tako sta direktor Zdravstvenega doma Adolfa Drolca Maribor Jernej Završnik in pomočnik direktorja bolnišnice Valdoltra Ciril Mezek na današnji seji skupščine združenja ocenila, da je sodelovanje zaposlenih v nadzornem svetu zavoda premajhno. Glede upravljanja Mezek predlaga, da bi sestava nadzornih svetov sledila ureditvi v šolstvu in izobraževanju, kjer je v nadzornih svetih večina zaposlenih v zavodu.

Predlog zakona namreč uvaja nov model upravljanja javnih zdravstvenih zavodov, ki predvideva upravo in nadzorni svet. Zato so bili nekateri člani zaskrbljeni, v kakšni smeri se bodo spremenile pristojnosti uprav javnih zdravstvenih zavodov po predlogu zakona.

Svetovalec ministra za zdravje Martin Toth, ki je članom skupščine predstavil predlog zakona o zdravstveni dejavnosti in predlog zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, je pojasnil, da bodo uprave zavodov imele bistveno večja pooblastila, s tem pa tudi odgovornost.

Predsednica združenja zdravstvenih zavodov Slovenije Darja Vižintin Zupančič je izpostavila nezadovoljstvo, da zdravstveni domovi ne bi več izvajali specialistične dejavnosti. Posledica tega bi bila po njenem mnenju slabša dostopnost do storitev na sekundarni ravni, vprašanje pa se tudi postavlja, kaj se bo zgodilo z že obstoječimi specialističnimi dejavnostmi v zdravstvenih domovih.

Toth jim je pojasnil, da bo lahko po dogovoru med bolnišnico in zdravstvenim domom lahko slednji še naprej izvajal specialistično dejavnost, vendar bo ta vključena med bolnišnične dejavnosti, torej v mrežo zdravstvene dejavnosti na sekundarni ravni, izvajala pa se bo lahko v prostorih zdravstvenih domov.

Po oceni direktorja Zdravstvenega doma Nova Gorica Marjana Pintarja predlog zakona kaznuje direktorje v primeru, da bodo poslovni rezultati zavoda slabi, za dobro upravljanje pa jih ne nagrajuje. Zakon po njegovem mnenju ukinja motivacijo za dobro vodenje. Toth je glede tega očitka pojasnil, da plače ureja zakon o sistemu plač v javnem sektorju, kjer pa pri vodenju zdravstvenih domov ni nikjer opredeljeno, da je plača vodstva odvisna od učinkovitosti.