Ali multiplo sklerozo res povzročajo zožene vratne vene?

"Vemo, da se lahko vene pri ljudeh zelo razlikujejo in da imamo ljudje na venah in arterijah velikokrat spremembe," je povedala primarijka doktorica Beatrika Končan Vračko, nevrologinja iz Nevrološke klinike UKC Ljubljana in predsednica Strokovnega medicinskega odbora pri Združenju multiple skleroze Slovenije. 

 Izkazalo se je, da je imelo nenormalne vene, kar naj bi povzročalo MS, 56 odstotkov bolnikov z MS, vendar tudi 26 odstotkov zdravih ljudi iz kontrolne skupine.

Rezultate so težko pričakovali po vsem svetu, saj je to prva klinična študija, ki bo opredelila, ali imajo ljudje z MS res znake zoženja vratnih ven, kar otežuje odtok krvi iz možganov in povzroča to bolezen. To tezo je lani postavil italijanski žilni kirurg Paolo Zamboni ter med bolniki z MS povzročil pravi vihar in upanje, da bo to hudo napredujoče obolenje mogoče ozdraviti na precej enostaven način.

Raziskovalci z Univerze v Buffalu so rezultate opredelili kot "zmerno optimistične". Prvi odzivi tuje in domače strokovne javnosti na te ugotovitve pa so bili precej zadržani.

"Preliminarni rezultati so mi povedali, da bodo verjetno težko dokazali povezavo med venami in MS. Vemo, da se lahko vene pri ljudeh zelo razlikujejo in da imamo ljudje na venah in arterijah velikokrat spremembe," je povedala primarijka doktorica Beatrika Končan Vračko, nevrologinja iz Nevrološke klinike UKC Ljubljana in predsednica Strokovnega medicinskega odbora pri Združenju multiple skleroze Slovenije. Stroka tako opozarja, da ljudje z MS lahko kažejo znake zožitve ven, vendar ni nobenega dokaza, da ta fenomen povzroča MS, niti da bi njegovo zdravljenje imelo vpliv na MS. Naslednji korak v raziskovanju bi moral pokazati, kaj zožitev ven konkretno pomeni za MS in raziskati, ali iz te nove teorije izhaja kakršna koli možna terapevtska korist.

Tudi pri Združenju za multiplo sklerozo Slovenije opozarjajo na previdnost. "Podpiramo vse raziskave, ki se tičejo MS in bomo naredili vse, da se bo to zdravljenje uporabljalo tudi pri nas, v kolikor bodo raziskave pokazale, da je zadeva verodostojna. Vendar je v zadnjih desetih letih to vsaj četrta zadeva, ki je pri bolnikih zbudila veliko upanja, pa se je izkazalo, da praznega," je spomnila sekretarka tega združenja bolnikov Mateja de Reya.

Upanje med bolniki ostaja

Bolniki pa niso izgubili upanja v uspeh nove teorije. "Rezultat je pozitiven, ni pa prepričljiv. Kaže tudi, da zdravniki na tem nekaj delajo. Čas bo pokazal, ali je kaj na tem ali ne. Upam pa, da si ga ne vzamejo preveč, saj se z vsakim dnem lahko zdravje bolnikov poslabša," rezultate komentira svojec bolnika z MS, ki želi ostati anonimen.

Zanimanje med bolniki za novo teorijo je, razumljivo, veliko. Veliko pa je tudi neznank: kakšen pregled naj sploh opravijo, pri kom, na kakšnih aparaturah, ali že kje izvajajo operacije za širitev ven...

Tudi doktorico Beatriko Končan vsak dan pokliče kakšen bolnik, vpraša za mnenje ali prosi za napotnico za slikanje žil. Kaj mu svetuje? "Seznanim ga z dejstvi, napotnice pa mu ne morem napisati, saj preiskave ne morem utemeljiti, ker to ni uradno zdravljenje." Iz istega razloga, pravi, tovrstnih preiskav vratnih ven ne opravljajo na nevrološki kliniki, čeprav je interes bolnikov za to velik.

Takšno stališče nekatere bolnike jezi. "Naj zdravniki stopijo skupaj in naj se lotijo raziskav. Zakaj moramo pritiskati bolniki, zakaj stroka ne da več od sebe?" pravi bolnica z MS, ki želi ostati anonimna. Dokler se bodo vsi branili novih zadev in čakali na rezultate iz tujine, se v Sloveniji ne bo spremenilo nič, je prepričana. Odločila se je, da bo šla na ultrazvok zunaj države, da potrdi svoje prepričanje.

Tudi svojec bolnika z MS se zavzema za to, da se bolnikom ponudi možnost pregledov vratnih ven, ki pa naj bodo kakovostni - "ne pa, da ima vsak zdravnik, ki ima svoj ultrazvok, kompetenco, da opravlja te preglede, jih komentira in na račun obolelih še služi." Naj najprej pregledajo skupino bolnikov, ne pa da vnaprej kritizirajo, očita nevrologom. "Ne rečem, da je to zdravilo za MS, vendar se zdi, da je to prava smer, ker daje odgovore na veliko vprašanj." Spomni, da bolnike, ki imajo zožene arterije, pošljejo na poseg, kjer jim te razširijo - zakaj ne bi pri venah veljalo enako? Nevrologi pri MS mnogo let niso mogli odgovoriti na marsikatero vprašanje, zato meni, da je morda prav, da MS vzamemo kot žilno bolezen. "Seveda to spremeni pogled na vse, kar je bilo narejenega do zdaj. Tega pa se marsikdo boji, saj bi šlo njegovo življenjsko razmišljanje in prepričanje v prazno. Ampak treba je gledati v smer, kjer se kaže svetloba, ne pa v smer, ki je že prehojena in je usmerjena v sivino, ki se pomika v črno."

Preiskave lahko tudi škodijo

Nevrologinja Beatrika Končan bolnike svari pred tem, da bi si z neutemeljenimi preiskavami morebiti naredili celo škodo. "Pacientka mi je sporočila, da ji je rentgenolog, ki ji je opravil preiskavo z magnetno resonanco, rekel, da lahko 'on to krasno naredi', samo napotnico naj prinese. Še sama ni vedela, kaj bi naredil. Izkazalo se je, da bi opravil CTA-preiskavo, računalniško tomografsko angiografijo. To je rentgenska računalniška preiskava, pri kateri bolnik prejme določen odmerek sevanja in mora biti strokovno utemeljena," pravi nevrologinja. "Moja dolžnost je, da ljudi posvarim, ali je lahko kaj škodljivo zanje ali za njihov žep," opozarja.

Pregled vratnih ven so konec decembra, ko se je s to željo na njih obrnila prva pacientka, začeli opravljati v Medicinskem centru Šinigoj v Novi Gorici, za to samoplačniško storitev pa pacienti odštejejo 150 evrov.

"Pacienti iščejo pomoč in informacije povsod," je povedal Martin Šinigoj, specialist interne medicine. Zadeva je, pravi, strokovno teoretično zanimiva, zato se je poglobil v protokol preiskave ven profesorja Zambonija in doktorja Simke iz Poljske, ki je na voljo na internetu, in ponudil ultrazvočni diagnostični pregled.

"Nevrološka stroka je do koncepta precej zadržana, tudi sam gledam na to precej kritično, saj je te zožitve težavno dokazati: gre za zahteven pregled celotnega venskega ožilja, torej ključnih ven v možganih, na vratu in v prsnem košu." Ultrazvočna diagnostika venskega ožilja, pravi, zahteva vrhunsko opremljen ultrazvočni aparat, preiskavo pa lahko izvaja samo zdravnik z veliko izkušnjami na področju žilne diagnostike.

Doslej so pregledali 18 bolnikov z MS in samo pri enem pacientu našli nepravilnost, ko ene od ven ni bilo. Z diagnostiko bodo nadaljevali, da "pridejo do lastnega vtisa, koliko teže dejansko imajo te vene pri MS".

Je pa ultrazvočna diagnostika samo ena od možnih preiskav ven, opozarja Martin Šinigoj. Zato se bo v okviru nevrološke stroke treba dogovoriti, po kakšnih korakih naj se diagnostika ven sploh izvaja: ultrazvočna preiskava je neinvazivna in se jo lahko ponovi, naslednja preiskava bi morala biti magnetnoresonančna venografija ali rentgenska angiografija, to je prikaz venskega ožilja, ki dokončno potrdi zožitev. Šele na tej osnovi naj temelji odločitev o morebitnem interventnem posegu na ožilju, če se bo izkazalo, da ima Zambonijeva teorija težo, meni Šinigoj.

Doktor Zamboni je zoženje ven diagnosticiral z ultrazvokom, v študiji v Buffalu pa to počnejo z magnetnoresonančno preiskavo, "in to s tako sofisticiranimi aparati z jakostjo magnetnega polja 7 tesla, da jih v Evropi sploh nimamo," dodaja Beatrika Končan.

Počakati na bolj trdna vedenja

Vodja študije profesor doktor Robert Živadinov, sicer doma iz Reke, je novembra lani obiskal Nevrološko kliniko v Ljubljani in v svojem predavanju podrobneje predstavil strokovna izhodišča za preverjanje venskih nepravilnosti s pomočjo tehnik, ki jih izvajajo na Univerzi v Buffalu. "Kazal je določene posnetke, poslušali smo ga z navdušenjem, a za zdaj ni še nobenega potrdila, da bi bile nepravilnosti na venah res lahko vzrok MS", je povedala nevrologinja.

Profesor Zamboni sicer navaja, da njegova žena sedaj že tri leta nima poslabšanja bolezni, a je posameznik brez poslabšanja lahko vrsto let, ker je ta bolezen tako zelo različna, razloži nevrologinja. Nekateri ljudje imajo težjo obliko MS, veliko ljudi pa blažjo obliko, pa tega niti ne vedo in mislijo, da imajo občasno težave zaradi revme ali pa kakšne druge diagnoze, ker niso prišli pravočasno do nevrologa, ki bi postavil diagnozo MS. "Pravega vzroka za nastanek MS še vedno ne vemo, jasno je le, da je to imunska bolezen in da so vpleteni virusi," pravi. Nevrologi se danes v nasprotju z doktrino nekoč zavzemajo, da bolniku čim hitreje postavijo diagnozo in čim prej uvedejo zdravila, ki zadržujejo napredovanje imunskega vnetja v centralnem živčevju. Bolniki, ki so zgodaj začeli dobivati zdravila, niso doživeli tolikšnega poslabšanja bolezni kot tisti, ki so jim zdravljenje uvedli pozneje. Pomembno je tudi, da bolniki z MS upoštevajo navodila za zdrav način življenja, torej da se pravilno prehranjujejo, dovolj gibajo, izogibajo psihofizičnim stresnim preobremenitvam, okužbam, da ne kadijo in se vzdržijo tudi drugih nezdravih navad - česar pa se mnogi ne držijo.

Martin Šinigoj bolnikom svetuje, naj ne hitijo, saj je potrebno pridobiti trdnejša dokazila o morebitni vlogi prizadetosti ven pri MS. Želi, da bi tudi sam lahko pregledal pacienta, ki so mu zožitev ven potrdili v Italiji ali na Poljskem, da bi se prepričal, ali zožitev res obstaja.

"Medicina mora biti podprta z dokazi, ta teorija pa še ni dokazana, zato moramo biti do nje zadržani. Zelo si želimo, da bi to kaj spremenilo v diagnostiki in zdravljenju MS ali vsaj za določene skupine obolelih, in vsi z nestrpnostjo pričakujemo izsledke raziskav," je zaključila Beatrika Končan.

Dokončne rezultate študije v Buffalu bodo predstavili aprila.

Zambonijevo teorijo že preverjajo

Doktor Zamboni iz Univerze v Ferrari je s preiskavami vratnega venskega ožilja pri skoraj 90 odstotkih obolelih z multiplo sklerozo (MS) našel anatomske žilne spremembe, zaradi katerih je moten odtok krvi iz možganov. Zaradi zastajanja venske krvi je v možganih povečano kopičenje železa in delcev Epstein-Barrovih virusov, ki jih uradna znanost že dolgo povezuje z vnetnim imunskim dogajanjem in nastankom multiple skleroze. Opisano motnjo venske prekrvljenosti možganov je poimenoval kronična cerebrospinalna venska insuficienca (CCSVI), to je kronična možgansko-hrbtenjačna venska pomanjkljivost, ki jo je možno popraviti s kirurškim znotrajžilnim posegom, podobnim angioplastiki, ko s posebnim balončkom žilo razširijo in s tem sprostijo odtok krvi iz glave. S tem naj bi se tudi izboljšali simptomi MS.

Doktor Zamboni je na ta način pomagal svoji ženi, ki je vrsto let bolehala za MS in je po tem posegu že tri leta brez poslabšanja. V Italiji so poseg na vratnih venah opravili pri 65 bolnikih z MS in poročajo, da po dveh letih po operaciji 73 odstotkov teh bolnikov ni imelo več težav.

Te ugotovitve bodo preverili ameriški raziskovalci iz Buffala s profesorjem doktorjem Robertom Živadinovim na čelu: pri 1700 ljudeh, polovica jih je obolelih z MS in polovica zdravih, med njimi 100 otrok, bodo na osnovi pregleda možganov s pomočjo funkcionalne magnetne resonance, specialnih preiskav možganskih žil in možganskega krvnega pretoka ter ugotavljanja poškodbe možganov zaradi depozitov železa in drugih kovin ugotavljali morebitne blokade v vratnih venah.

Veliko obeta zdravljenje z zarodnimi celicami

Pri zdravljenju multiple skleroze si veliko obetajo od zdravljenja z zarodnimi celicami. To je velik obet za bolnike, ki jih je bolezen zelo prizadela in so še komaj mobilni, saj je treba nadomestiti propadlo tkivo, je povedala doktorica Beatrika Končan Vračko. Zarodne celice so predstopnja celic, ki proizvajajo živčno ovojnico mielin, v kateri so žarišča imunskega vnetja, ki povzročajo MS. Ta velika žarišča pustijo brazgotine, kjer se živčna sporočila prekinejo ali pa se prevajajo upočasnjeno. Zdravljenje z zarodnimi celicami, ki jih vsadijo v hrbtenični kanal, je že uspelo na živalih. Nelegalno na ta način ponekod v Italiji in na Kitajskem zdravijo tudi ljudi. "Težava te terapije je, da nastajajo psevdotumorji in da tega procesa ne zanjo krotiti: ko ga sprožijo, ga ni mogoče ustaviti. Tako bolnik zboli še zaradi terapije. Metoda za zdaj še ni izpopolnjena, a bo zagotovo prišla v uporabo," je prepričana nevrologinja.