Rak prostate se pojavlja predvsem pri starejših moških. Odkrije se ga vedno več predvsem zato, ker ga zdravniki z določanjem za prostato specifičnega antigena bolj intenzivno iščejo.

Zakaj razlike med spoloma

Pri moških se bolj pogosto kot pri ženskah pojavljajo tudi rak debelega črevesa in danke, želodca ust in žrela, sečnega mehurja, ledvic, trebušne slinavke, levkemije, rak grla, jeter in požiralnika. Večina teh vrst raka je med drugim povezana s kajenjem, čezmernim pitjem alkoholnih pijač, pomanjkanjem telesne dejavnosti in nezdravo hrano.

Razlike med spoloma so sicer po eni strani posledica bioloških razlik, po drugi strani pa sociološke in socialnoekonomske razlike vodijo v različno izpostavljenost nevarnostnim dejavnikom. Med moškimi je praviloma večja razširjenost škodljivih življenjskih navad in razvad, v večji meri pa so tudi izpostavljeni karcinogenom na delovnih mestih.

Sicer je Slovenija med državami v Evropi z najnižjo razširjenostjo kajenja med moškimi srednjih let, kar se kaže tudi v manjšanju zbolevnosti in umrljivosti za pljučnim rakom pri moških, starih od 20 do 64 let. Vseeno pa se moški še vedno premalo gibajo in pojedo preveč nezdravih živil, popijejo pa tudi preveč alkoholnih pijač, opozarjajo v zvezi. Poseben problem je še to, da moški pri sumljivih znakih raka kasneje obiščejo zdravnika, zato je pri njih rak bolj napredoval in je zato težje ozdravljiv.

Pozornost raku debelega črevesa in danke

V tem tednu bo večja pozornost posvečena tudi opozarjanju o raku debelega črevesa in danke. V Sloveniji za to vrsto raka zboli okrog 1200 ljudi na leto, umre pa jih okoli 700. Rak debelega črevesa in danke je drugi najpogostejši vzrok smrti zaradi raka v Sloveniji, predvsem zato, ker bolezen ni odkrita dovolj zgodaj.

Rak debelega črevesa in danke je tako kot večina rakov zahrbtna bolezen, razvija se počasi, brez očitnih bolezenskih znakov. Obdobje brez kliničnih znakov bolezni je v povprečju dolgo od osem do deset let. V 90 odstotkih se rak razvije iz predrakavih sprememb na steni črevesja - iz polipov, ki sčasoma preidejo v rakasto tvorbo. Odkrivanje predrakavih sprememb je posebno pomembno prav zato, ker se s pravočasnim odstranjevanjem sprememb bolniku reši življenje ter ohrani kakovost življenja.

Zgodnje odkrivanje raka debelega črevesa in danke omogoča presejalni program Svit. Poleg tega sta v Sloveniji vzpostavljena še dva državna preventivna presejalna programe za zgodnje odkrivanje raka - Dora za rak dojk in Zora za rak materničnega vratu.

Obolevajo večinoma starejši

Podatki registra raka kažejo, da je 87 odstotkov vseh bolnikov z rakom starejših od 50 let. V Sloveniji je bilo med 10.720 osebami, obolelimi za rakom v letu 2005, manj kot en odstotek ljudi, starih manj kot 19 let; tri odstotke teh oseb je bilo starih od 20 do 34 let, 10 odstotkov jih je bilo starih od 35 do 49 let, 44 odstotkov od 50 do 69 let, 43 odstotkov pa 70 let ali več.

Pri otrocih z rakom so leta 2005 v Sloveniji prevladovale levkemije in možganski tumorji, pri mladostnikih in mladih odraslih pa rak mod oz. rak materničnega vratu (po 25. letu). V starosti med 35. in 49. letom sta bila pri moških najpogostejša rak glave in vratu ter pljučni rak, pri ženskah pa rak dojk in materničnega vratu. Rak debelega črevesa in danke je bil med najpogostejšimi pri osebah, starih 50-74 let; pri starejših od 75 let je bil pri moških najpogostejši rak prostate, pri ženskah pa je bil še vedno najpogostejši rak dojk, po tem pa rak debelega črevesa in danke ter želodčni rak, še navaja Surs.

V obdobju 2001-2005 je bilo relativno petletno preživetje pri moških 51-odstotno, pri ženskah pa 65-odstotno, kažejo podatki državnega statističnega urada.