Slikarski genij Vincent Van Gogh je vse življenje kazal znake duševne neuravnovešenosti. (Foto: Dokumentacija Dnevnika)
Vincent Van Gogh je vse življenje kazal znake duševne nestabilnosti in ni bil edini »nori« umetnik. Ugibanja, da sta nadarjenost in norost povezani, izhajajo že iz davnine in jih je mogoče najti v delih Aristotela, Platona in Sokrata.
Znanstveniki so zdaj prvič našli trden dokaz, ki povezuje genialnost in norost. Raziskava Instituta za psihiatrijo na kraljevem kolidžu v Londonu ter Instituta Karolinska iz Stockholma na več kot 700.000 odraslih osebah je pokazala, da so tisti z najvišjimi šolskimi ocenami štirikrat bolj nagnjeni k razvoju bipolarne motnje kot tisti, ki so imeli povprečne ocene. Povezava je bila še zlasti močna pri tistih, ki so študirali glasbo ali književnost – disciplini, ki ju zgodovinski zapisi najpogosteje povezujejo z norostjo.
Bipolarna motnja, znana tudi kot manična depresija, prizadene okoli odstotek prebivalstva, zanjo pa je značilno hitra menjava razpoloženja, od skrajnega vzhičenja do popolne depresije. Znanstveniki menijo, da so za bolezen najbolj dovzetni ljudje z odličnimi dosežki, pri katerih manija spodbuja ustvarjalnost, in tudi tisti, ki nimajo dosežkov, posebej če se zelo slabo izkažejo v športu, kar kaže na slabo motoriko in subtilno abnormalnost pri razvoju nevrološkega sistema.
A čeprav odlični dosežki predstavljajo tveganje za razvoj bipolarne motnje kasneje v življenju, pa je večina izvrstnih študentov dobrega duševnega zdravja, so še ugotovili raziskovalci.
Dnevnik.si









































Komentarji