Znanstveniki so ugotovili, da so glodavci, ki so jih osamili, imeli več tumorjev kot tisti, ki so z boleznijo živeli v skupini. Rezultati raziskave naj bi se po mnenju znanstvenikov navezovali tudi na ljudi. Onkologi pa so opozorili, da je potrebno še veliko dela, preden bo možno z gotovostjo povezati osamljenost in agresivnost raka pri ljudeh.
Vodja raziskave Gretchen Hermes z univerze Yale je dejala: „Zanimanje za povezavo med okoljem, čustvi in boleznijo narašča. Raziskava ponuja vpogled v to, kako družba zleze pod kožo.“
V zdravstvenih krogih je sicer že znano, da imajo bolniki, ki so depresivni, slabše možnosti za preživetje. Predhodne raziskave pa so pokazale, da podpora drugih ljudi izboljša rezultate zdravljenja, predvsem pri bolnikih, ki so zboleli za rakom na prsih.
Nedavna raziskava je pokazala, da osamitev in stres povečata tveganje za raka na prsih pri naravno bolj družabnih norveških podganah. Osamljene podgane so skupno imele kar 84-krat več tumorjev kot tiste, ki so živele v skupini. Tumorji pa so bili bolj agresivni. Pri osamljenih podganah so zaznali tudi višjo raven stresnega hormona kortikosterona, po stresnih situacijah pa so potrebovale dalj časa, da so se pomirile.
„Rezultate raziskave moramo uporabiti pri identificiranju potencialnih terapij, s katerimi lahko zmanjšamo število rakavih obolenj,“ je dejala psihologinja s čikaške univerze Martha McClintock.
„Raziskava je bila narejena na skupini podgan. Raziskava, v katero so bili vključeni ljudje, ni pokazala povezave med stresom in rakom na prsih. Obstaja možnost, da stresne situacije vplivajo na višje tveganje za raka, saj se ljudje v takšnih okoliščinah zatekajo k nezdravemu načinu življenja, kot je nezdravo prehranjevanje, kajenje in pitje alkohola,“ pa je poudaril Ed Young z britanskega centra za raziskave rakavih obolenj.
