Raziskava, ki so jo opravili epidemiologi na mehiškem inštitutu za socialno varnost, je tudi potrdila, da virus ni tako nevaren, kot so se nekateri sprva bali, kljub temu pa je potrebna previdnost, saj mutacije v bolj smrtonosno obliko ni moč izključiti.
Znanstveniki so preučili več kot 63.000 bolnikov, ki so se od izbruha nove gripe avgusta letos pa do konca julija zdravili v javnih bolnišnicah zaradi simtpomov, podobnih novi gripi. Od skoraj 7000 potrjenih primerov okužbe z A H1N1 jih je bilo 56 odstotkov pri ljudeh, starih od 10 do 39 let. Pri tej starostni skupini obstaja tudi največje tveganje, da se z virusom okužijo prek družbene interakcije.
Starejših bolnikov je manj, kar kaže na to, da so ti v preteklosti prišli v stik z nekim sorodnim virusom in so zato v nekaterih primerih razvili imunost na A H1N1.
Je pa po drugi strani raziskava pokazala, da se verjetnost, da okužba z novo gripo vodi v smrt, povečuje s starostjo. Pri bolnikih, starih od 20 do 29 let, je namreč stopnja umrljivosti 0,9-odstotna, pri bolnikih, starih od 60 do 69 let, pa 5,7-odstotna. Še posebej ranljivi pa so ljudje s kakšno drugo kronično boleznijo, pri katerih se verjetnost smrti poveča kar za šestkrat.
