Čakalne dobe za ortodontsko zdravljenje otrok do 18. leta so sorazmerno visoke, v povprečju dve leti, je na novinarski konferenci dejala Drevenškova. Če bi želeli zadostiti potrebam vseh brez čakalnih dob, je po njenih besedah ortodontov oz. programov v Sloveniji premalo.

Krajše čakalne dobe pa imajo samoplačniki. Ob tem je Drevenškova pojasnila, da zavarovalnica zakupi čas in storitve od posameznega ortodonta, ortodont mora določeno število ur na dan nameniti zavarovancem in v tem času naredi določeno število storitev. Do čakalnih dob tako prihaja "zato, ker ne uspemo vseh zavarovancev ozdraviti v tem času s temi storitvami".

Če pa ortodont dela izven časa, ki ga je zakupila zavarovalnica, lahko dela za samoplačniške bolnike in teh je neprimerno manj kot zavarovalniških, zato so tu čakalne dobe manjše, pojasnjuje Drevenškova.

Po njenih ocenah so pomemben prispevek k ublažitvi problema čakalnih dob prednosti, ki so jih skupaj z zavarovalnico uvedli leta 2004. Bolnike s hujšimi nepravilnostmi, ki otežujejo delovanje ali slabšajo razvoj, namreč zdravijo prednostno, kar pomeni, da ti otroci čakajo manj kot otroci z lažjimi nepravilnostmi. Čakalne dobe se sicer, kot dodaja Drevenškova, pri posameznih ortodontih razlikujejo, se je pa število ortodontskih programov, ki jih je odobrila država, od leta 2004 do leta 2007 povečalo za 18 odstotkov.

Po besedah sekretarke društva Sanje Zupančič se v zadnjem času povečuje tudi število odraslih, ki se odločijo za ortodontsko zdravljenje. Odrasli se za to odločajo, ker v otroštvu niso bili deležni ortodontske obravnave, je pa napredovala ortodontija, ki sedaj ponuja boljše možnosti za odpravo nekaterih nepravilnosti, pravi Zupančičeva.

Slovensko ortodontsko društvo, ki letos praznuje 15-letnico aktivnega delovanja, je bilo sicer ustanovljeno decembra 1992, je omenil podpredsednik društva Marinko Vidoševič. Takrat so po njegovih besedah postavili temelje delovanja, njihov cilj je bil napredek in razvoj novega načina zdravljenja, saj se do takrat v Sloveniji še ni tako pogosto uporabljala nesnemna tehnika.

Kot je predstavila Drevenškova, se društvo ukvarja s podiplomskim kontinuiranim izobraževanjem specialistov ortodontov in tudi splošnih zobozdravnikov. Organizirajo namreč različne tečaje in delavnice, izdajajo priročnike ter zbornike. V društvo je po njenih navedbah vključenih 97 aktivnih ortodontov, kar pomeni, da gre za reprezentativno organizacijo.

Poleg izobraževanja se društvo aktivno ukvarja tudi z ortodontskim varstvom v Sloveniji, čeprav nimajo javnih pooblastil za specializacije oz. za zagotavljanje mreže in za storitve v okviru obveznega zavarovanja, je omenila Drevenškova.

Po besedah Zupančičeve želijo v društvu vzdrževati mrežo specialistične dejavnosti, pridobiti epidemiološke podatke o potrebi po ortodontskem zdravljenju pri nas ter izboljšati kakovost klinične prakse s pomočjo smernic in kazalcev kakovosti.

Ob 15-letnici aktivnega delovanja društvo v soboto pripravlja strokovni seminar o ortodontiji skozi vsa življenjska obdobja.