Izdatki za zdravstvo v obdobju od 2003 do 2007 zaostajali za rastjo BDP

(Foto: Luka Cjuha)

Povprečna letna rast nominalnih vrednosti celotnih izdatkov za zdravstvo v obdobju od 2003 do 2007 je bila 5,6-odstotna, rast bruto domačega proizvoda BDP pa 8,3-odstotna. Razlika v letni rasti med nominalnim BDP in izdatki za zdravstvo je bila največja v letu 2007, ko je bila rast BDP 11,3-odstotna, rast izdatkov za zdravstvo pa 5,4-odstotna.

Na Sursu pojasnjujejo, da se je zaostajanje nominalne rasti izdatkov za zdravstvo za rastjo BDP odrazilo v zmanjšanju deleža celotnih izdatkov za zdravstvo v BDP, in sicer se je ta od 2003 do 2007 zmanjšal z 8,7 odstotka na 7,8 odstotka. Delež tekočih izdatkov oz. celotnih izdatkov za zdravstvo (brez investicij) v BDP pa se je zmanjšal z 8,1 odstotka na 7,4 odstotka.

Povprečna letna rast tekočih izdatkov za zdravstvo iz skladov socialne varnosti je bila v obdobju od 2003 do 2007 nižja od rasti teh izdatkov iz zasebnih virov (iz prvih virov je bila 5,4-odstotna, iz drugih 7,7-odstotna). Povprečni letni rasti tekočih izdatkov za zdravstvo iz zdravstvenih zavarovanj (5,5-odstotna) in gospodinjstev (9,6-odstotna) sta bili večji od povprečne rasti izdatkov iz skladov socialne varnosti.

Osnovni nosilec financiranja zdravstva v tem obdobju so bili skladi socialne varnosti: v letu 2003 so pokrili 71 odstotkov tekočih izdatkov za zdravstvo, v letu 2007 pa 70 odstotkov. Leta 2007 je delež sredstev za te izdatke iz zdravstvenih zavarovanj obsegal 13,6 odstotka, delež sredstev iz neposrednih plačil gospodinjstev pa 14,5 odstotka.

Več kot tri četrtine tekočih izdatkov za zdravstvo v opazovanem obdobju (77,9 odstotka v letu 2007) je bilo namenjeno financiranju storitev kurativnega zdravljenja ter zdravilom in medicinskotehničnim pripomočkom. Tem so po deležu v celotnih tekočih izdatkih za zdravstvo sledili izdatki za storitve dolgotrajne zdravstvene oskrbe (v letu 2007 so obsegali 8,5 odstotka).

Tem izdatkom (217,9 milijona evrov v letu 2007) in izdatkom za dolgotrajno oskrbo - socialne storitve (136,2 milijona evrov) - oboji predstavljajo skupne izdatke za dolgotrajno oskrbo - so v letu 2007 namenili odstotek BDP.

Sicer pa so bili izdatki za dejavnosti v bolnišnicah in ustanovah za zdravstveno nego skoraj še enkrat višji od izdatkov za zunajbolnišnične ambulante. V strukturi tekočih izdatkov za zdravstvo v letu 2007 so izdatki za zdravstvene storitve v bolnišnicah in v ustanovah za zdravstveno nego zavzemali 44,1 odstotka, izdatki za storitve v zunajbolnišničnih ambulantah pa 25,9 odstotka.

Oba deleža sta bila v letu 2007 večja kot v letu 2003 (izdatki za bolnišnice in ustanove za zdravstveno nego so v letu 2003 obsegali 42 odstotkov, za zunajbolnišnične ambulante pa 25,4 odstotka), in sicer predvsem na račun zmanjšanja deleža izdatkov za zdravila in medicinskotehnične pripomočke (ta se je od leta 2003 do leta 2007 zmanjšal s 24,3 na 22,9 odstotka), še dodajajo na Sursu.