Kljub temu "alarmantnemu dejstvu" smo v Sloveniji pri zdravstveni oskrbi dementnih na repu razvitih, pa tudi od Slovenije manj razvitih evropskih držav - predvsem zaradi tega, ker zdravstvena zavarovalnica namenja premalo denarja za zdravljenje te bolezni, in ker se v medicinski stroki zanemarja to bolezen kot tudi bolezni starostnikov nasploh.
"Na voljo so znanje, sodobne diagnostične metode in zdravila, nimamo pa ljudi in pogojev za delo," je posledico takega stanja včeraj, ob svetovnem dnevu alzheimerjeve bolezni, strnil prof. dr. Zvezdan Pirtošek, predstojnik kliničnega oddelka za bolezni živčevja na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana.
Nimamo geriatrov
"Čaka nas eksplozija nevrodegenerativnih bolezni. Vsak tretji človek danes, ki bo dočakal 80 let, bo dementen," je povedal Pirtošek. Populacijska gibanja skrbijo tudi doc. dr. Aleša Kogoja, vodjo Enote za gerontopsihiatrijo Psihiatrične klinike Ljubljana: "Vsaka generacija živi pet let dlje, v tem obdobju pa se možnost za demenco podvoji."
Na problematiko pristojne opozarjajo že več kot tri desetletja, a "smo dosegli zelo malo", pravi Pirtošek. Nerazumevanje potreb starejše generacije se kaže tudi v tem, da v Sloveniji ne obstaja geriatrična medicina - za to vejo ni študijskih programov na medicinskih fakultetah, prav tako ni mogoče opraviti specializacije iz geriatrije. Z bolniki z demenco se tako ukvarjajo psihiatri in nevrologi pa tudi slednji šele v zadnjih letih. "Nevrologija bi morala že zdavnaj pokazati odgovornost do tega dela populacije," je menil Pirtošek.
Tako imajo že povsod po Evropi specializirane centre za zdravljenje teh bolnikov, pri nas pa je prva ambulanta za kognitivne motnje začela delovati šele letos, in sicer v okviru Nevrološke klinike UKC Ljubljana. Ustrezna oskrba je tako omogočena le peščici bolnikov.
Center za kognitivne motnje
"Če bi želeli spremeniti trend naraščanja števila dementnih, bi morali v ambulanto prihajati mlajši bolniki oziroma bolniki v zgodnejših fazah bolezni, potem bi bilo naše posredovanje učinkovito," je povedala dr. Milica Gregorič Kramberger, v. d. vodje ambulante. Od 10 do 15 odstotkov demenc je namreč potencialno ozdravljivih, kar pomeni, da bi lahko stanje izboljšali okoli 3000 dementnim v Sloveniji.
Bolnikom želijo v ambulanti omogočiti multidisciplinarno obravnavo in pomoč zagotoviti tudi svojcem. Pred začetkom dela so pripravili projekt, opredelili, da bi za začetek obravnavali 400 bolnikov na leto, za obravnavo pa bi potrebovali 1,2 milijona evrov. "Dobili smo le 126.000 evrov, za ta denar lahko omogočimo samo zagon ambulante z enim zdravnikom in eno sestro ter majhen del pomoči psihološke službe," je povedala Krambergerjeva. Z desetino denarja, ki bi ga potrebovali, bodo lahko obravnavalo manj bolnikov. Tako siromašni pogoji za delo se že poznajo v čakalni dobi, saj morajo bolniki za prvi pregled že čakati pet mesecev.
"Zavedamo se, da bi bilo treba tem ljudem omogočiti celostno obravnavo, ne samo ambulantno, ampak tudi bolnišnično, predvsem bolnikom s hitro napredujočo demenco, ki bi jo bilo mogoče tudi ustaviti. Vendar je to mogoče le z ustrezno finančno podporo, boljšo koordinacijo dela in ob sodelovanju s psihiatri, splošnimi zdravniki, nevladnimi organizacijami in drugimi," je povedala Krambergerjeva.
Podhranjena psihiatrična obravnava
Podhranjena je tudi psihiatrična obravnava bolnikov, ki je potrebna v srednjem in kasnejšem obdobju razvoja demence, ko bolniki lahko postanejo depresivni, psihotični ali se začnejo nasilno vesti. Na Enoti za gerontopsihiatrijo psihiatrične klinike Ljubljana imajo namreč za zdravljenje populacije vse osrednje Slovenije na voljo le 90 postelj, in sicer za zdravljenje vseh duševnih motenj, ne le demence. Bolniki morajo na prvi pregled na kliniki čakati deset mesecev, kar je po Kogojevih besedah "strokovno nedopustno". Da bi pokrili vse potrebe, bo morali ob obstoječih 4,3 psihiatra zaposliti še dva nova. "To bi zavarovalnica morala videti," meni psihiater.
Do bi stroka in bolniki postali močnejši sogovornik politike in zdravstvene zavarovalnice, si obetajo z ustanovitvijo Slovenskega sveta za možgane, neprofitnega telesa, ki ob zdravstvenih delavcih, nevladnih organizacijah povezuje tudi farmacevtsko industrijo, je povedal tajnik sveta Jure Bon.