Med gorenjskimi srednješolci več alkohola in vdihavanja hlapov

Dobra polovica dijakov, starih 15 oziroma 16 let, je že bila opita do te mere, da so se pri hoji opotekali, se jim je zapletal jezik, so bruhali ali se kasneje niso spomnili, kaj se je dogajalo. Prvi kozarec piva je do 12. leta starosti popilo že 33 odstotkov dijakov. (Foto: Matej Povše)

Primerjava podatkov o razširjenosti pitja alkoholnih pijač med letoma 2003 (ko so tudi izvajali tovrstno raziskavo) in 2007 je pokazala, da se je za odstotek znižal delež dijakov, ki še nikoli niso pili alkoholnih pijač. Poleg tega se je znižal tudi delež tistih, ki so pili le nekajkrat v življenju, povečal pa se je delež tistih, ki so po alkoholnih pijačah posegli že 20-krat ali pogosteje, še zlasti tistih, ki so pili že vsaj 40-krat v življenju (kar jih že uvršča med pogoste pivce). 21 odstotkov dijakov je že vdihavalo hlape.

Dobra polovica dijakov, starih 15 oziroma 16 let, je že bila opita do te mere, da so se pri hoji opotekali, se jim je zapletal jezik, so bruhali ali se kasneje niso spomnili, kaj se je dogajalo. Prvi kozarec piva je do 12. leta starosti popilo že 33 odstotkov dijakov, prvi kozarec alkopop pijače (ustekleničene pijače s približno 5-odstotno vsebnostjo alkohola) 18 odstotkov, prvi kozarec vina v isti starosti 24 odstotkov dijakov in prvi kozarček žgane pijače devet odstotkov dijakov.

Razlika ob pričetku poseganja po alkoholnih pijačah, z izjemo žganih pijač, po katerih posežejo fantje mlajši, med spoloma ni več značilna. Prav tako med dekleti in fanti tudi ni več značilne razlike glede količine alkoholnih pijač, ki jih popijejo. Pijača, po kateri mladi najpogosteje posežejo, je pri fantih pivo, pri dekletih pa so to alkopop pijače. Kot najbolj pozitivno pri uživanju alkohola ocenjujejo to, da se lahko bolje zabavajo.

V štirih letih se je za 10 odstotkov zvišal delež dijakov, ki še nikoli v življenju niso kadili tobaka. Poleg tega se je zvišal tudi delež tistih, ki so kadili le nekajkrat v življenju, zlasti pa se je znižal delež tistih, ki so kadili 40-krat ali pogosteje, kar že kaže na razširjeno navado. Otroci po prvi cigareti posežejo zelo zgodaj, 15 odstotkov že pred dopolnjenim 12. letom starosti. Eksperimentiranje s cigaretami se začne pri fantih prej kot pri dekletih, vendar v starosti 15 oziroma 16 let glede kajenja tobaka med njimi ni pomembne razlike.

23 odstotkov dijakov poskusilo marihuano

V skupini prepovedanih drog je kar 23 odstotkov anketiranih že poskusilo marihuano. V primerjavi z vrstniki izpred štirih let (leta 2003) je danes manj dijakov poseglo po večini drog, z izjemo alkohola in hlapil, kjer so zabeležili odstoten porast. Pri uživanju pomirjeval, ki jih ni predpisal zdravnik, v primerjavi z letom 2003 ni bilo spremembe. Prvi stik s posamezno drogo se je sicer premaknil v višjo starost. O uporabi prepovedanih drog, kot so amfetamini, LSD, krek, kokain, ekstazi in heroin, je poročalo šest odstotkov vprašanih, leta 2003 pa osem odstotkov.

Primerjava podatkov s celotno Slovenijo in s povprečjem vključenih držav v mednarodno raziskavo je v splošnem pokazala, da so gorenjski mladoletniki pri vdihavanju hlapov precej nad slovenskim povprečjem in povprečjem drugih držav, vključenih v raziskavo. Pri uživanju alkohola in opijanju so v slovenskem povprečju in nad povprečjem drugih držav, vendar pa je na Gorenjskem več pogostih pivcev kot v Sloveniji in tudi več mladoletnikov, ki pogosto pijejo alkoholne pijače v "rundah". Pri uživanju drugih prepovedanih drog razen marihuane in pomirjeval se gorenjski mladoletniki uvrščajo pod povprečje drugih držav in tudi pod slovensko povprečje.

Sicer pa je raziskava tudi pokazala, da imajo dijaki boljšo samopodobo, kot so jo imeli njihovi vrstniki pred štirimi leti, ko so prav tako izvajali tovrstno raziskavo. Več jih je s seboj zadovoljnih, se jih počuti koristne, več jih je prepričanih, da imajo vrsto dobrih lastnosti in da so enako vredni kot drugi. Vendar pa so dekleta še vedno bolj ogrožena. Šolsko so bolj uspešne, kar je vzpodbudno, saj je med šolsko najmanj uspešnimi mladostniki uživanje vseh drog najpogostejše.

Z raziskavo so se na Gorenjskem že tretjič priključili Evropski raziskavi o alkoholu in preostalih drogah med srednješolsko mladino, ki je potekala sočasno z nacionalno raziskavo in z raziskavo v 35 evropskih državah. Sodelovalo je 1559 naključno izbranih dijakov 1. letnikov gorenjskih srednjih šol, v analizo pa je bilo zaradi mednarodne primerjave vključenih 1037 otrok, starih 15 oziroma 16 let. Podatke je na svoji spletni strani objavil Zavod za zdravstveno varstvo Kranj.