Namen dogodka je po besedah predsednice organizacijskega odbora prof. dr. Tatjane Avšič - Županc izobraževanje o preventivi, oskrbi in ukrepanju glede nevarnih mikroorganizmov, kar zadeva tudi osebje prvega stika, ki doslej na tovrstnih predavanjih ni bilo izpostavljeno.
Enkratna uporaba, velika smrtnost
"Kdor bi hotel škoditi množici, bi uporabil nekaj, česar ne poznamo in kar je težko odkriti. Biološko orožje je za teroriste privlačno zato, ker lahko z njim povzročijo veliko žrtev z enkratno uporabo. Obenem pa zahteva nizko finančno investicijo, omogoča nezapleteno proizvodnjo v velikih količinah in enostavno razširitev med živimi bitji, medtem ko zgradbe in infrastruktura ostanejo nepoškodovane," je pojasnil doc. dr. Miroslav Petrovec, vodja laboratorija za diagnostiko virusnih okužb Medicinske fakultete v Ljubljani.
Tarča bioteroristov so po njegovih ocenah države, ki so tudi sicer izpostavljene "običajnemu" terorizmu, kamor Slovenija ne sodi. "Naša država je bolj ogrožena z vidika, če bi kakšen nevaren virus prinesli denimo popotniki iz tujine ali vojaki ob vrnitvi z misij," je nadaljeval. Podobno nevarnost trenutno slutimo ravno zaradi širjenja nove gripe, vendar je Petrovec javnost "pomiril", da nobena gripa ni primeren agens v bioterorističnem smislu, ker se v naravi zelo hitro spreminja in se ga ne da nadzorovati, kot tak pa bi bil tudi za zločince nevaren in zato malo verjeten za uporabo. Ena od značilnosti možnih povzročiteljev je namreč, da mora organizem v okolju obstati dalj časa, poleg že navedenega pa mora biti še ustrezna sprejemljivost za okužbo oziroma pomanjkanje imunosti v tarčni populaciji.
Najverjetnejši bioteroristični agensi tudi v Sloveniji
Ko govorimo o bioterorizmu, se kot najverjetnejše agense omenja predvsem antraks, kugo, tularemijo, brucelozo in vročico Q, celo izkoreninjeni virus črnih koz. Po Petrovčevih besedah je povsem mogoče, da se katere od teh bolezni pojavijo kot naravna okužba tudi v Sloveniji, denimo antraks ali tularemija, ki se prenaša z ugrizom klopa ali glodavca. "Če se doslej neznan virus pojavi na neki novi lokaciji, če nastane epidemija nekje, kjer nikoli prej ni, ali če ponovno vzklije bolezen, ki je iztrebljena, je to znamenje, da bi lahko šlo za namerno dejanje," je dodal in poudaril, da je treba pri pripravi na bioterorizem začeti s preventivo in izobraževanjem, nadaljevati z diagnostiko in opredelitvijo povzročiteljev, nato je treba izvesti ustrezne ukrepe ter poskrbeti za dobro obveščanje. "Zelo pomembno je sodelovanje različnih strokovnjakov in služb, ki se je zadnje leto izboljšalo," je pohvalil Petrovec.
Doc. dr. Tatjana Lejko - Zupanc, strokovnjakinja za nevarne in tropske okužbe s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, je dejala, da lahko paniko med ljudmi omejimo le, če poznamo bolezen ter načine zdravljenja in zaščite. Problem pri nevarnih mikroorganizmih pa je v tem, da se z njimi večkrat srečajo tisti, ki jih ne poznajo, kot je osebje prvega stika, denimo ljudje na letališčih in v pristaniščih, civilna zaščita, reševalci, epidemiologi in veterinarji. Prav zato je nujno, da se tudi njih pouči o nevarnostih, "saj živimo v globalni vasi, kjer je pot med Kongom in Slovenijo zelo kratka", je povedala Lejko-Zupančeva. Po njenem mnenju "bi se lahko v Sloveniji katera koli od omenjenih bolezni razvila v pandemijo s prinosom oziroma turizmom, najbolj pa se lahko bojimo hemoragične mrzlice, ki je morda ne bi zaznali takoj po pojavu, medtem ko je najmanjša možnost okužbe s kugo".
