"Sorodstvo, ki je pri nas utemeljeno kot krvno, omejuje možnosti, da bi vse družine videli kot enakovredne," je na novinarski konferenci dejala Zavirškova.

Kot je pojasnila, so se v raziskavi za publikacijo ukvarjali s tistimi družinami, kjer otroci in starši med sabo niso biološko povezani, ob čemer so predpostavljali, da je takih skupnosti vedno več.

Že od 19. stoletja so po besedah Zavirškove socialne zveze med otroci in starši stigmatizirane, medtem ko se za krvne zveze predpostavlja, da otroka varujejo. "A to stališče je napačno," pravi.

"Socialno starševstvo ni slabše kot biološko, poleg tega pa biološkost otroka ne ščiti pred zlorabam"

Potrebna je sprememba v razumevanju ljudi, da socialno starševstvo ni slabše kot biološko in da biološkost otroka ne ščiti pred zlorabami, je dejala Zavirškova. Na mnogih področjih je po njenem mnenju potrebna tudi sprememba zakonodaje, zlasti na področju istospolnih družin.

Tudi sama sicer meni, da je za otroka boljše, če ima oba starša, vendar ne nujno očeta in mater, ampak so to lahko istospolni partnerji. Glede umetnega oplojevanja samskih žensk je antropologinja dejala, da "ženske včasih kasneje najdejo partnerja", prepričana pa je tudi, da je pri tem treba pogledati vsak primer posebej.

"Tisti, ki so proti spremembi zakona o umetnem oplojevanju samskih žensk, bodo našli drastične primere. Veliko pa je primerov, ko bi ženska lahko sama skrbela za otroka," je poudarila Zavirškova.

Obenem je dejala, da ne more komentirati negativnega izida referenduma leta 2001, ko se je glasovalo o sprejetju zakona o oplojevanju samskih žensk z biomedicinsko pomočjo. Referendum po njenih besedah ni niti večinska odločitev niti kriterij demokratičnega odločanja.

"Harmonična družina z obema staršema ne škodi, ni pa nikakršnega dokaza, da bi otrok potreboval oba"

Avtor knjige Spočetje novih oblik sorodstva Dorijan Keržan, ki je publikacijo predstavil na novinarski konferenci, ob tem meni, da "prav gotovo harmonična družina z obema staršema ne škodi, ni pa nikakršnega dokaza, da bi otrok potreboval oba".

Po njegovih besedah zavrnjen zakon na referendumu o umetnem oplojevanju samskih žensk še ne pomeni, da ga ne bi mogli ponovno sprejemati. Kot je dejal, je "naša zakonodaja glede referenduma precej vprašljiva in je zakon o referendumu napaka v sistemu".

Ob tem je še prepričan, da se mora zakonodaja na tem področju spremeniti, glede zakona o umetnem oplojevanju samskih žensk pa meni, da ga "ni potrebe sprejemati z enako dikcijo kot takrat".