V UKC Maribor želijo čim hitrejše odgovore o nesrečnem primeru Bora Nekrepa

Novembra je slovensko javnost pretresla zgodba o smrti Bora Nekrepa, ki je umrl zaradi previsoke ravni amoniaka v krvi. Sprva je bil na mariborski pediatrični kliniki, nato pa so ga prepeljali v Ljubljano, kjer pa mu niso mogli več pomagati. 

Oglas

Crnjac je svetu zavoda predstavil potek dosedanjih dogodkov ter še enkrat izrazil obžalovanje, da je do dogodka prišlo. Za predstavitev svetnikov so se v UKC Maribor po njegovih besedah odločili, ker se je v javnosti v zadnjem obdobju pojavilo preveč napačnih interpretacij in celo obtožb. V bolnišnici zavračajo namige, da bi za nesrečni dogodek lahko prišlo zaradi morebitnih organizacijskih napak v ustanovi, pač pa izključno za strokovno reševanje zapletenega primera.

Strokovni direktor je tudi zavrnil očitke o slabi komunikaciji po dogodku, saj so v tem času sedemkrat komunicirali s starši pokojnega Bora ter si petkrat dopisovali z zdravniško zbornico. Prav tako je dodal, da je v njihovi bolnišnici za vse postopke v tej zvezi po statutu odgovoren strokovni direktor, s čimer je opravičil ravnanje direktorja UKC Maribor Gregorja Pivca, ki se v primer doslej ni vpletal, niti se ni srečal s straši umrlega.

Sicer pa so po Crnjacovih besedah v primeru sami opravili vse tiste postopke, za katere so pooblaščeni, še vedno pa čakajo na odgovore zdravniške zbornice, po katerih bodo lahko v okviru svojih pristojnosti tudi ukrepali. Kot je dejal, vztrajajo pri tem, da te odgovore prejmejo čim prej, zato želijo tudi preko sveta zavoda vplivati na to, da se postopki zdravniške zbornice v najkrajšem možnem času zaključijo.

Predsednica sveta zavoda Bojana Beović je ob tem dodala, da svet zavoda o strokovni plati primera ne more razpravljati, saj gre za strokovno mejen in težak primer, jih pa mora zanimati, kakšno je v tovrstnih primerih ravnanje bolnišnice. Svetniki na dosedanje ravnanje niso imeli pripomb, so pa odgovorne pozvali, naj kar najhitreje priskrbijo potrebne odgovore ter tako staršem in bolnišnici pomagajo priti do končnih ugotovitev.

Člani sveta zavoda so tokrat obravnavali in sprejeli tudi predlog rebalansa finančnega načrta za leto 2008. Ta izhaja iz pogodbe o izvajanju zdravstvenih storitev za pogodbeno leto 2008, ki jo je UKC Maribor sklenil z glavnim plačnikom zdravstvenih storitev, Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije. V rebalans finančnega načrta so vključene vse dogovorjene širitve programov v letu 2008, kakor tudi izračun plač po novem plačnem sistemu zakona o sistemu plač v javnem sektorju in rast materialnih stroškov v skladu s stopnjo rasti cen življenjskih potrebščin v letu 2008.

Do rekordne zamude pri sprejemu dokumenta je prišlo zaradi dejstva, da so pogodbo z ZZZS sklenili šele 14. januarja letos, na tako pozen podpis dokumenta, ki sicer velja do 1. aprila letos, pa je vplivalo počasno sprejemanje splošnih dokumentov o financiranju zdravstva, pa tudi za mariborsko bolnišnico sicer za zdaj neuspešen arbitražni postopek, ki preučuje pravilnost financiranja terciarnega zdravstva v UKC Maribor.

Svet zavoda je danes izpolnil tudi vladna navodila o varčevalnih ukrepih in z aneksom ob soglasju Pivca sprejel sklep o spremembi pogodbe o zaposlitvi direktorja UKC Maribor. Prvi mož bolnišnice bo tako odslej prejemal za odstotek nižjo plačo, z uvrstitvijo v 58. plačni razred, katerega vrednost ob podpisu te pogodbe znaša 4185,59 evra bruto, bo njegova osnovna bruto plača po novem znašala 4122,78 evra. Kot je ob tem dejal Pivec, se z ukrepom, ki je na simbolni ravni morda boleč, strinja, a bo ta po finančni plati nepomemben, saj je njegova plača znotraj UKC Maribor šele nekje okoli 200. mesta.

Svetniki so na tokratni seji na predlog centralne popisne komisije in strokovnih služb UKC Maribor sprejeli še sklepa o odpisu dotrajanih in neuporabnih osnovnih sredstev in drobnega inventarja v preteklem letu, Pivec pa jih je ob izteku njihovega mandata seznanil še z nekaterimi načrtovanimi investicijami v bližnjem obdobju, predvsem s pravkar potekajočo obnovo oddelka za hemodializo ter projektom onkologije. V zvezi s slednjim je dejal, da kljub trenutni prekinitvi razpisnega postopka s strani ministrstva aktivnosti nadaljujejo, okoli 30 milijonov evrov vreden projekt pa bi po njegovem mnenju vseeno lahko realizacijo doživel do leta 2012, kot to predvideva resolucija nacionalnih projektov do leta 2023, ki jo je sprejela že prejšnja vlada.