S takimi pristopi si bo Slovenija v EU naredila slabo podobo, "da o bolnikih in zaposlenih v prostem pretoku ljudi ne govorimo", menijo v Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije (zbornica-zveza). Napovedujejo, da bodo - če bo potrebno - z nameravanimi ukrepi vlade seznanili Mednarodni svet medicinskih sester, Evropsko združenje medicinskih sester in Evropsko komisijo.
Bolniki, ki se zdravijo v Sloveniji, bodo po njihovem prepričanju v neenakem položaju glede na tiste, ki se zdravijo v drugih državah EU in drugod po svetu. To po prepričanju zbornice-zveze v praksi pomeni "vprašljivo strokovno znanje, slabo motivacijo za izobraževanje, povečano nevarnost bolnišničnih okužb, strokovnih in organizacijskih napak in mnogo drugih zapletov".
Med reguliranimi poklici v Sloveniji bi bil poklic medicinske sestre in babice po novem manj reguliran od poklica odvetnika in notarja, čeprav imajo medicinske sestre in babice neposreden vpliv na zdravje in življenje ljudi, opozarjajo v zbornici-zvezi.
"To kaže na diskriminatoren odnos vlade do medicinskih sester in babic v državi. Poklica medicinske sestre in babice sta dva izmed šestih reguliranih poklicev v EU. Obnavljanje licence je zakonsko predpisano za zdravnike in zobozdravnike, magistre farmacije in veterinarje," so prepričani v zbornici-zvezi.
Razmišljanje ministrstva, da so za medicinske sestre in babice dovolj dobre trajne licence, je zaskrbljujoča, menijo v zbornici-zvezi. Ni znano, da bi na MJU še za kakšen poklic v zdravstvu razmišljali podobno, dodajajo v zbornici-zvezi in ob tem navajajo, da se sedaj licence za medicinske sestre in babice obnavljajo na sedem let.
V zbornici-zvezi opozarjajo, da je v predlogu ministrstva predlagana tudi odprava dvotirnosti postopkov, tako da bi se za pridobitev dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti s strani MJU - vpis v register izvajalcev zdravstvene in babiške nege ter podelitev licence združila v en postopek.
"O tem bi se načeloma še pogovarjali, a le potem, ko bi bili v register vpisani vsi dosedanji vlagatelji (teh je skupaj 18.000). Licenca pa je potrdilo - dokaz za javnost, za bolnike, uporabnike, delodajalce in sodelavce, da je izvajalec kvalificiran, primeren in sposoben izvajati prakso zdravstvene nege in babištva. S tem se zagotavlja varnost uporabnikov in sistema," pojasnjujejo na zbornici-zvezi.
V zbornici-zvezi opozarjajo, da je za ohranjanje usposobljenosti za delo potrebno vseživljenjsko izobraževanje, kar se dokazuje z licenčnimi točkami, ki so potrebne za vzdrževanje licenčnega obdobja. "Večina držav ima uveden sistem kontinuiranega izobraževanja in usposabljanja za nadaljnje delo," še dodajajo.
Med spremembami, ki jih predlaga ministrstvo za javno upravo, je po navedbah zbornice-zveze tudi drugačen postopek odvzema licence, ki bi se sprožil v primeru neizpolnjevanja pogojev, določenih v zakonu. "Predlog ministrstva bi pomenil velik odmik od zagotavljanja kakovosti, saj bi ne temeljil več na strokovnem izpopolnjevanju, temveč na iskanju napak in prijav izvajalca. Slednje je tudi daleč od nenehnega izboljševanja kakovosti in sodobnih pristopov k vodenju sodelavcev, ki temeljijo na motiviranju in ne na kaznovanju ljudi," opozarjajo ob tem.
"Tudi v državah, ki imajo trajno licenco, je opredeljen cenzus letnih preverjanj (npr. pet odstotkov vseh letno) in zahtevajo podajo poročil o usposabljanju, preverjanju znanja pred komisijo, mnenje delodajalcev in druge ukrepe," pojasnjujejo.
Sedanji sistem obnavljanja licenc posameznega izvajalca in tudi njegovega delodajalca "postavlja v aktivno vlogo pri ohranjanju strokovne usposobljenosti (spremljanje novosti, udeležba na strokovnih izpopolnjevanjih)" in ohranja visoko kakovost zdravstvenih storitev in predvsem varnost uporabnikov, kar je tudi temeljni namen regulacije poklicne dejavnosti, poudarjajo v zbornici-zvezi. Sprememba v trajno licenco pa bi po njihovem prepričanju to obrnila na slabše.
