Petina slovenskih delavcev je žrtev trpinčenja na delovnem mestu

Trpinčenju na delovnem mestu so najbolj izpostavljeni zaposleni v večjih kolektivih. 

Zaposlen je bil v velikem industrijskem podjetju, prve resne težave je doživel pred sedmimi leti ob zamenjavi uprave. "V enem samem dnevu sem bil premeščen s položaja vodje trženjskih projektov na delovno mesto prevajalca. Na novem delovnem mestu sem dobival več kot 30 odstotkov manjšo neto plačo, številne zahtevne naloge, ki niso sodile med naloge prevajalca, a sem jih vseeno opravljal," pripoveduje. Medtem je vlagal prošnje za dodatno izobraževanje, za ureditev pogodbe o zaposlitvi. Brezuspešno. Po skoraj dveh letih je bil premeščen na delovno mesto vodje službe za stike z javnostjo, še vedno pa je moral opravljati prevajalska dela in naloge odgovorne osebe za promet z nevarnimi kemikalijami. Med tem je dobival nove naloge s področja tržnih raziskav. In jih seveda opravil.

Trpelo je duševno zdravje

Pritisk delodajalca se je stopnjeval. Po treh letih so ga obvestili, da ne bo več vodja službe za stike z javnostjo in ga premestili v službo za tehnične raziskave in razvoj. Če novega dela ne sprejme, sledi odpoved zaposlitve. V strahu in pod pritiskom je delo sprejel, potem pa ugotovil, da so mu dodelili delo tehnologa površinske obdelave, za kar ni bil usposobljen, zato bi lahko s svojim delom ogrozil zdravje in življenje sodelavcev in sebe ter povzročil veliko gmotno škodo. "Tu sem zdržal samo teden dni, saj dela nisem znal opravljati. Vsak dan je bila nova groza. Kam sem bil prestavljen, kaj mi preti? Doživljaj sem tih posmeh, razširjanje laži o meni. Začela se je kalvarija. Boleznine, hospitalizacije na psihiatriji, iskanje pravne zaščite, pri odvetnikih in na inšpektoratu za delo. Vse brezuspešno. Bolel me je želodec, križ, imel sem otrple noge, luskavico, hude prebavne težave, bolečine v križu, mučila me je nespečnost. Po približno pol leta in samo šestih ali sedmih dneh dela na tem delovnem mestu sem dobil redno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi nesposobnosti. Šok in rešitev groze hkrati, zame in za mojo družino," se spominja.

Travme še vedno ni prebolel. Še naprej se obrača na inšpektorat za delo, na odvetnike, a brez uspeha. Ostal je brez dohodkov, medicina pa mu je po tem trpinčenju na delovnem mestu postavila diagnozo prilagoditvene motnje. "Počutim se odpisan in izbrisan," konča svojo pripoved.

Mobingu izpostavljena desetina slovenskih delavcev

Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa je spomladi zaključil prvo reprezentativno raziskavo o trpinčenju na delovnem mestu ali mobingu med slovenskimi delavci. Izsledki niso spodbudni, saj se je v zadnjega pol leta pred raziskavo s trpinčenjem na delovnem mestu srečalo 10,4 odstotka vprašanih, med njimi jih je bilo 1,5 odstotka trpinčenja deležnih pogosto. "Ko smo ljudi spraševali za daljše petletno obdobje, so bile številke še višje. V zadnjih petih letih je bila namreč med žrtvami trpinčenja skoraj petina vprašanih," pojasnjuje Tanja Udrih Lazar s kliničnega inštituta.

Trpinčenju na delovnem mestu so najbolj izpostavljeni zaposleni v večjih kolektivih, ženske (teh je bilo v raziskavi, v kateri so zajeli tisoč odraslih prebivalcev, 62,8 odstotka), zaposleni na nižjih delovnih mestih, med dejavnostmi pa vodi predelovalna dejavnost, sledita ji zdravstvo in socialno varstvo ter javna uprava. Udrih-Lazarjeva predstavi, da so posledice trpinčenja za žrtev lahko zelo hude: "Pojavljajo se anksiozne motnje, depresija, agresivnost, razdražljivost, nespečnost, apatičnost, visok krvni tlak, bolečine v trebuhu, sklepih in mišicah, srčno-žilne bolezni, motnje hranjenja in celo posttravmatski stresni sindrom." Žrtev se začne zapirati vase, pretrga socialne stike, je pogosto na bolniški in zaradi tega je ogroženo ekonomsko preživetje tako žrtve kot njene družine.

Podobno, kot so pokazale druge raziskave po svetu, so žrtve trpinčenja na delovnem mestu tudi v Sloveniji od svojih nadrejenih, sodelavcev ali celo podrejenih največkrat deležne pretirane delovne obremenitve, širjenja najrazličnejših negativnih govoric, očitkov, da nalog ne opravljajo po vseh svojih zmožnostih. Pogosto se jim dogaja, da do njih ne pridejo informacije, ki bi jih potrebovali za svoje delo, da so jim odvzete odgovornosti na ključnih področjih, da jih žalijo, ponižujejo, se jim posmehujejo ali celo popolnoma ignorirajo njihova mnenja in poglede.

Pišimo si dnevnik

Tanja Udrih Lazar svetuje, naj v takšnih primerih poskusimo pomoč najprej poiskati pri svojih nadrejenih oziroma tistih, ki so v našem podjetju odgovorni za zdravje in varstvo pri delu. Obrnemo se lahko tudi na osebnega zdravnika, zaprosimo za premestitev na drugo delovno mesto, si med prijatelji in v družini poiščemo zaveznike... Na koncu nam preostane tudi tožba. "Pomembno pa je, da si o vsem tem urejamo dnevnik, hranimo vso elektronsko pošto ali drugo gradivo, ki dokazuje trpinčenje, saj bomo tako lažje dokazali svojo krivico," dodaja Udrih-Lazarjeva.

Enkratna žalitev še ni trpinčenje

Mobing je dolgotrajno slabo ravnanje s podrejenimi, kolegi ali nadrejenimi na delovnem mestu, ki se ponavlja in poteka kontinuirano, žrtvam pa povzroča resne socialne, psihične in psihosomatske težave. Udrih-Lazarjeva ob tem opozarja, da enkratni udarec, žalitev ali negativno dejanje s strani sodelavcev na delovnem mestu še ni trpinčenje na delovnem mestu.

Po pomoč k društvu Pogum

Delavci, ki so bili ali so žrtve trpinčenja na delovnem mestu, lahko pomoč poiščejo pri društvu Pogum - društvu za dostojanstvo pri delu, ki ga vodi Franc Posel. Člani se trudijo ozaveščati in izobraževati ljudi o tovrstnem kaznivem dejanju, saj se po besedah predsednika mnogi ne zavedajo, da so žrtve mobinga. V zakon o delovnih razmerjih in kazenski zakonik jim je skupaj s Kliničnim inštitutom za medicino dela, prometa in športa uspelo umestiti člen o trpinčenju na delovnem mestu, od 1. novembra, ko velja novi kazenski zakonik, pa je trpinčenje na delovnem mestu tudi kaznivo dejanje. Prizadevajo si, da bi mobing postal tudi sestavni del zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, saj so posledice mobinga najpogosteje prav zdravstvene težave.