Danes zbolevajo ženske, ki so začele kaditi pred 20 leti
V zgodnjem odkrivanju, ki lahko sicer pripelje do boljšega izida zdravljenja, je le majhna rezerva, ugotavlja vodja oddelka za bolnike s pljučnim rakom na ljubljanskem Onkološkem inštitutu prof. dr. Matjaž Zwitter. Vsi dosedanji takšni poskusi, kot je slikanje pljuč kadilcev, so se namreč izkazali za neuspešne. "Treba je narediti več za to, da ljudje ne bi kadili," je poudaril Zwitter.
Pljučni rak pri moških v srednjih letih je ravno zaradi opuščanja kajenja že začel upadati, pri starejših moških še narašča, zelo strmo pa narašča pri ženskah, pri katerih se je v zadnjih petnajstih letih podvojil. Za rakom pljuč tako obolevajo ženske pri štiridesetih ali petdesetih letih, ki za seboj puščajo šoloobvezne otroke. Gre za generacije, ki so množično začele kaditi pred približno dvajsetimi do tridesetimi leti, val pljučnega raka pri ženskah pa se bo po pričakovanjih stroke z njihovim staranjem premaknil tudi v poznejša leta.
Ovira za zgodnejše odkrivanje pljučnega raka je njegova prikritost - težav lahko dolgo ne povzroča ali pa te niso take, da bi človeka "takoj pognale k zdravniku". To še posebno velja za zadnje desetletje, ko se povečuje delež pljučnega raka na zunanjih delih pljuč, je pojasnil Zwitter. Včasih je bil najpogostejši na osrednjih delih pljuč, ko je vidne težave, kot je dražeč kašelj, povzročil precej zgodaj. Rak na zunanjem delu pljuč nasprotno raste "tiho" in se, ko ga odkrijejo, velikokrat že razseje zunaj pljuč in prsnega koša. "Glavni vzrok za to so najbrž lahke cigarete, pri katerih kadilci dim vdahnejo mnogo globlje od trdih, ki zapečejo. Zato je napačno misliti, da si bo kdo z lahkimi cigaretami škodoval manj," ugotavlja Zwitter.
Raziskati vpliv strupenih snovi
Čeprav je večina pljučnega raka povezanega s kajenjem, pa ni vsak peti, ki za njim zboli, nikoli kadil. Med bolniki so tudi zelo mladi nekadilci v poznih dvajsetih letih, ki niso bili posebej izpostavljeni pasivnemu kajenju in so tudi sicer živeli zdravo. Prav zaradi takšnih primerov so slovenski strokovnjaki sprožili evropsko raziskavo, je pojasnil Zwitter. Danes imajo že spisek 260 bolnikov, ki so zboleli pred 40. ali celo pred 30. letom. Delno gre sicer za ljudi, ki so začeli kaditi že v otroških letih, zakaj so v tej skupini tudi nekadilci (med njimi je več žensk), pa še ne razumejo. Zwitter ob tem poudarja, da noče podcenjevati vpliva cigaret, a zato ne bi smeli zanemariti morebitnih drugih vzrokov. Tako bi se morali posvetiti strupenim snovem v industriji, saj za pljučnim rakom pogosteje obolevajo kadilci s slabšim ekonomskim položajem, ki največkrat delajo ravno takšna dela. Bolje bi bilo treba raziskati tudi, kako na pljučnega raka vpliva onesnaženost v okolju. "To je tako kot pri prometni nesreči. Do nje pogosto pride, ko se seštejejo različni faktorji, kot je alkohol, prehitra vožnja in mokra cesta," je ponazoril Zwitter.
Tudi dolgoletnim kadilcem, ki morda mislijo, da se škode ne da popraviti, pa svetuje, naj se vseeno začnejo odvajati. Dihanje in delovanje srca se namreč zelo hitro izboljšata, hitro upade tudi nevarnost žilnih in srčnih zapletov. Nevarnost pljučnega raka začne upadati po dveh letih, po osmih letih od prenehanja kajenja pa je že bistveno manjša. "Nekaj spomina na kajenje pa ostane, zato je najboljše, da človek sploh ne začne kaditi," je poudaril Zwitter.
