Poleg "splošno slabih" izidov za bolnike, med katerimi je višje število smrti zaradi diabetesa, so izpostavili odsotnost strokovnjakov za stopala diabetikov in preredke preglede v splošni in rizični populaciji. Slabo oceno je Slovenija dobila še pri preventivi debelosti, zaradi nepreverjanja krvnega sladkorja pri starejših od 45 let, manjkajo ji tudi medicinske sestre za diabetike.

Po nekaterih kazalcih pa gre Sloveniji tudi zelo dobro, na primer pri radodarnosti zdravstvenega sistema, ki med drugim vključuje financiranje zdravil. Bolje kot na skupni lestvici ji gre tudi pri lestvici, ki primerja učinke glede na vložena sredstva - na njej je na 11. mestu (prva je Litva, ki je tudi na skupni lestvici Slovenijo "prehitela" za tri mesta).

Lestvica Health Consumer Powerhouse je prva primerjava uspešnosti evropskih zdravstvenih sistemov pri diabetesu, upošteva pa zelo različne kazalce, ki segajo od informacij, ki jih prejmejo pacienti, do dostopnosti in izidov zdravljenja. Najvišje se je na njej uvrstila Danska, najnižje pa Bolgarija. Medtem ko so na vrhu predvsem zahodnoevropske države, drugo polovico, kamor se je uvrstila tudi Slovenija, zasedajo nove članice Evropske unije in nekatere južnoevropske države.

Predsednik Zveze društev sladkornih bolnikov Slovenije Janko Kušar meni, da bi zdravstvena politika tudi glede na to uvrstitev diabetes za nekaj let lahko postavila kot prioriteto, kot so to že uspešno storili pri srčnih boleznih. "Bolezen ima hude posledice in obremenjuje tudi zdravstveno blagajno," je poudaril, zato bi bilo po njegovem treba dati večji poudarek celoviti obravnavi sladkornih bolnikov in preventivi. Po Kušarjevih besedah je glavni problem v pomanjkanju strokovnega kadra, še posebej diabetologov, bolniki pa zaradi tega nimajo dovolj pogostih pregledov. Po letih "zastojev" bi bil po njegovem tudi čas za nacionalni program za diabetes. Kušar opaža, da se stroka sicer trudi za čim boljšo oskrbo, saj je med drugim pripravila smernice za zdravstveno oskrbo bolnikov s sladkorno boleznijo tipa dva, ravno tako pa je zelo aktivna tudi civilna družba.

Dr. Jelka Zaletel s kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni v ljubljanskem UKC se strinja, da bo treba dati diabetesu v Sloveniji večjo težo. Kot pravi, pa mora diabetološka stroka poročilo o indeksu še natančno proučiti, preden ga bodo lahko komentirali.