Gregor Ficko: Ukrep je odvisen od tega, kaj želite z njim doseči

Za ureditev navedenih ukrepov za umirjanje prometa so določeni standardi v tehnični specifikaciji TSC 03.800:2000 »Naprave in ukrepi za umirjanje prometa«. Noben ukrep pa se ne izvede brez prometne dokumentacije, brez razjasnitve, kje se določen ukrep sme uporabiti, kakšne so slabosti in prednosti ukrepov, določeno je dimenzioniranje in tako naprej. (Foto: dokumentacija Dnevnika)

Koliko načinov umirjanja prometa imamo v Sloveniji?

Pri nas poznamo več vrst naprav in ukrepov za umirjanje prometa, dimenzioniranje in področje njihove uporabe je določeno v tehnični specifikaciji in uradnem listu. Ti ukrepi so: sistemski, regulativni, opozorilne naprave, grbine in ploščadi, zožitve vozišča in razmejitve smernih vozišč ter zamik osi vozišča, vse pa uporabljamo tudi v Sloveniji. Odstopanj je največ v petih odstotkih primerov, pa še ta se pojavljajo na lokalnih cestah, kajti lokalne oblasti so na tem področju lahko tudi zelo "inovativne" in iz tujine kopirajo stvari, ki niso vedno najprimernejše za naše razmere.

Kateri od sistemov umirjanja so najbolj učinkoviti in zakaj?

Učinkovitost določenega ukrepa je odvisna od tega, kaj želimo s predvidenim ukrepom doseči. Tako je določen ukrep lahko zelo učinkovit ob vstopu v naselje, medtem ko je učinkovit ukrep za umirjanje prometa v območju prehodov za pešce v naseljih izvedba grbine in ploščadi. Vsako mesto ali odsek, kjer je potrebna umiritev prometa, je treba temeljito preučiti ter izbrati najustreznejšo kombinacijo. Pred izvedbo je treba pripraviti ustrezno tehnično dokumentacijo. Zavedati pa se moramo, da je na delu ceste, kjer je veliko težkega tovornega prometa, vpliv grbine na okolico še bolj občuten.

Ali lahko krožišča tudi štejemo med te sisteme? Čeprav je krožišče en najboljših načinov urejanja prometa in jih je v Evropi vedno več, tega pri nas ni opaziti. Zakaj?

Krožna križišča ne štejemo med sisteme za umirjanje prometa, je eden od načinov ureditve križišč, ki pa tudi pripomore k umirjanju prometa. V Slovenji se krožna križišča gradijo vse več. Od leta 2000 do danes smo jih zgradili 75, investicije v te objekte so velike, težave so s pridobivanjem zemljišč, na dolgi rok pa je krožišče seveda cenejše za vzdrževanje. Študije, kaj bolje vpliva na promet, klasični semafor ali krožišče, govorijo krožiščem v prid. Za naslednja tri leta načrtujemo postavitev 30 novih krožišč, v naslednjih desetih letih načrtujemo ureditev 203 križišč (večinoma bodo to krožišča, nekaj bo tudi klasičnih križišč, glede na to, kaj se bo s študijami izkazalo kot najprimernejša rešitev) v vrednosti 140 milijonov evrov.

Ali v Sloveniji prevladuje "semaforsko razmišljanje", ko na nekaj sto metrih najdemo po več semaforjev?

Trditev, da pri nas še vedno prevladuje "semaforsko razmišljanje", ne drži. Prometne ureditve pri urejanju novih križišč ali rekonstrukciji obstoječih se določajo na podlagi izdelanih prometnih študij, s katerimi se preverja ustreznost prometnih ureditev za obdobje 20 let. S prometno študijo se določi način prometne ureditve, ponekod je bolj optimalno semaforizirano križišče, drugje pa krožišče. Če so semaforji dobro sinhronizirani, lahko sistem deluje izredno dobro, nesinhronizirani semaforji pa lahko povzročijo pravi kaos. Tukaj je naloga upravljalca, da ustrezno hitro reagira na trenutne prometne razmere. Dejstvo je, da mesta rastejo, nastajajo nove ulice, nakupovalna središča, zato je treba promet urediti. So pa semaforizirana križišča na mestnih področjih relativno varna.

Bi lahko k umirjanju prometa uvrstili tudi udarne luknje na cestah?

Udarnih jam na vozišču ne sme biti. Cestni pregledniki koncesionarja ceste pregledujejo. Dopuščamo možnost, da na zelo slabih odsekih cest, kjer se tudi redni pregledi po standardu izvajajo dvakrat tedensko, ostane udarna jama, vendar nikoli več kot 24 ur. Jama namreč v dežju nastane lahko tudi v pol ure in če je to ravno po pregledu, se pokrpa takoj ob naslednjem ali pa po obvestilu policije oziroma uporabnikov. Nadzora nad celotnim omrežjem v vsakem trenutku 24 ur na dan ni mogoče zagotavljati, finančno tak standard ne bi bil vzdržen. Sicer je problematika vzdrževanja in izgradnje cest poglavje zase, na to, da standard cest pri nas iz leta v leto pada, pa domača stroka opozarja že dolga leta.