Kaj lahko pešci naredijo za svojo varnost?

Pešec mora narediti sam tri stvari. Prva je, da je dobro viden, kar velja predvsem v razmerah slabše vidljivosti in ponoči. Ukrep je zelo enostaven, saj je danes na razpolago ogromno odsevnih materialov, ogromno svetil, s katerimi si lahko pomagamo. Ta vidnost pomeni tudi to, da v mejnih razmerah pešci izbirajo tisto stran ceste, na kateri bodo bolje vidni, in da se izognejo naravnim oviram. Drugo, kar lahko pešec naredi sam, je, da izbere poti, ki so varnejše in imajo varno površino. To so pločniki, ko teh ni, pa je kdaj smiselno izbrati tudi kakšen meter daljšo pot, če je ta varnejša. Tretji del je vezan na otroke, pri čemer sta pomembna tako izobrazba kot pogled na promet z njihovega vidika. Ko izbiramo varne poti za naše najmlajše, moramo vedeti, da je življenje na 120 centimetrih telesne višine drugačno. Zavedati se moramo, kaj otrok pri tej višini vidi in kaj ter kako ga vidi voznik. Pomembno je tudi zavedanje, da otrok v prometu sodeluje tudi čustveno in ne samo racionalno. Otrok, ki se na primer boji psa, se bo izognil delu poti, na katerem lahko nanj skoči pes in bo za ceno tega, da se izogne temu strahu, stekel čez cesto kjer koli.

Kaj lahko za njihovo varnost naredijo vozniki?

Bistveno je, da se dobro zavedajo, da je na cesti lahko tudi pešec. Vozniku je na njegovem delovnem mestu načeloma udobno, saj je v udobnem položaju, sedi na varnem in zato mu ne sme biti težko sekunde ali dveh nameniti tudi pešcu. To pomeni, da mora imeti predvsem na cestah v naseljih, še posebej tam, kjer ni pločnikov, v mislih, da lahko na njegovo površino vsak trenutek stopi pešec. Še prav posebna pozornost je potrebna na mestih, na katerih pešci lahko prečkajo cesto. Pa ne samo otroci, katerih smo pri nas dokaj dobro vajeni, ampak tudi starejši ljudje. Pri tem mislim tiste nad 70 leti starosti, ki imajo lahko določene težave podobne kot otroci - zoženo vidno polje, težave s kratkoročnim spominom... Predvsem zaradi vida lahko marsikaj spregledajo in nanje velikokrat pozabimo.

Vozniki morajo, preden se lahko sami usedejo za volan, narediti izpit. Jasno, da za pešce tega ni, pa vendar - se vam zdi, da za vzgojo pešcev naredimo dovolj?

Če pogledam, koliko je izobraževalnih vsebin v vrtcih in šolah, lahko stanje označim za zelo dobro, a le do 4. ali 5. razreda. Pešec v tej starosti dobi toliko vsebin, da bi mirno opravil tudi "izpit", primerljiv tistemu za avto, če malo karikiram. Želel pa bi si, da bi bilo več vsebin za odraščajočo mladino, za najstnike in mlade.

Ko smo ravno pri otrocih - pred vrati je šola. Imate kakšen nasvet za njihove starše? Večina šolarjev je namreč pešcev.

Tu je ključno nekaj: šola lahko nauči neko pravilo, lahko ga predstavi, starši pa so tisti, ki morajo to utrjevati s svojim zgledom in pogostim ponavljanjem. Starši nič ne naredijo, če otroka stalno vozijo - z njim je treba na cesto in nekje do desetega leta se mora otrok naučiti vsake možne situacije posebej. Otrok mora nujno čim več hoditi peš, mora biti tudi kolesar, ne smemo ga samo prevažati z avtom. Tudi zato, da bo, ko bo voznik, znal razumeti ti dve skupini. Nekdo, ki se samo vozi, ne bo nikdar razumel pešca in kolesarja. Starši se med seboj lahko organizirajo tudi tako, da vsak dan nekdo drug pospremi skupino štirih, petih otrok. Hodili bi peš in to ni tako huda obremenitev, da je ne bi zmogli.

Kako je pri nas "infrastrukturno" poskrbljeno za pešce in za kako dober ukrep so se izkazali osvetljeni prehodi?

Prehod za pešce je lahko tudi past. Pešec ima namreč na njem občutek, da je varnejši kot sicer, če pa prehod ni ustrezno opremljen in če pred njim ni semaforja, je lahko celo bolj nevaren, kot če prehoda sploh ni. Zato sta urejenost in osvetljenost tako pomembni. Pa seveda sodelovanje voznikov, ki jih že dolgo naprošamo, da sodelujejo in bolj pazijo na pešce. Da jim pustijo, kar je njihovo. Kar zadeva infrastrukturo, je zelo pomembno tudi uvajanje posebnih območij, tako za pešce kot območij omejenih hitrosti, to se pravi "con 30". Hitrost 25 do 30 kilometrov na uro je namreč še tista zadnja, pri kateri lahko voznik dovolj hitro ustavi in tudi če do nesreče s pešcem pride, so posledice manjše in večinoma ne pride do zares hudih poškodb. Ureditev znotraj naselij moramo dvigniti še na višjo raven, da bodo bivalna okolja dejansko čim bolj umirjena in urejena. Pa ne samo s prometnimi znaki, temveč tudi s fizičnimi ovirami, obvozi, ovinki...