Koliko časa v povprečju traja, da se poravnajo vsi nastali stroški, kje se največkrat zatakne?
Povprečen čas izplačila manjše materialne škode je nekaj delovnih dni, seveda od takrat, ko zavarovanec dostavi zavarovalnici popolno dokumentacijo, sicer pa je trajanje reševanja posameznega primera odvisno od popolnosti in kakovosti podatkov, ki so si jih izmenjali udeleženci prometne nesreče, kakovosti opisa poteka dogodka in teže posledic dogodka (hude telesne poškodbe, smrtni primeri). Zavarovalnica nima nikakršnega interesa, da bi zavlačevala postopek izplačila odškodnine, saj se zaveda, da se zadovoljne stranke vračajo in priporočajo zavarovalnico svojemu krogu znancev. Največkrat je razlog za dolgotrajnejši postopek pomanjkljiva dokumentacija. Predvsem se zaplete pri prijavi odgovornosti za nesrečo, ki jo mora napisati povzročitelj in hkrati tudi krivdo priznati. Razlog je lahko tudi policijski zapisnik, ki se ga včasih tudi čaka. Torej, ko je vsa dokumentacija v škodnem spisu, se škoda obračuna in oškodovancu pošlje poravnalna izjava.
Prihaja v postopku uveljavitve izplačila zavarovanja tudi do kakšnih goljufij?
V postopku uveljavljanja zahtevkov iz naslova zavarovanja se srečujemo tudi s poskusi goljufije. Da gre za goljufijo, pa včasih ugotovimo tudi šele po izplačilu škode. Naša ravnanja in delo zaposlenih strokovnjakov za preprečevanje zavarovalniških prevar so usmerjena v preprečevanje neupravičenih izplačil in povrnitev neupravičeno pridobljenih zavarovalnin in odškodnin.
Kaj se zgodi, če je povzročitelj nesreče tujec, je treba za izplačilo zavarovanja predložiti dodatne dokumente, se vse skupaj časovno podaljša?
Če je povzročitelj prometne nesreče tujec, lahko oškodovanec uveljavlja odškodninski zahtevek pri pooblaščeni zavarovalnici v Sloveniji. Če v prometni nesreči ni bilo poškodovanih oseb in ni nastala večja materialna škoda, naj oškodovanec in povzročitelj poskrbita le za pravilno in popolno izpolnjeno evropsko poročilo. Na osnovi podatka o povzročiteljevi zavarovalnici iz zavarovanja AO (običajno tuja zavarovalnica) lahko oškodovanec prek portala SZZ ali pri svoji zavarovalnici poizve, katera slovenska zavarovalnica je pooblaščenka (korespondent) te tuje zavarovalnice, in tam vloži odškodninski zahtevek. Od tu dalje postopek reševanja ne bi smel biti drugačen, kot je v primerih, ko gre za prometno nesrečo, ki jo je povzročilo vozilo z (obveznim) zavarovanjem v Sloveniji.
Med vozniki prevladuje mnenje, da je zavarovanje "nujno zlo", poznamo veliko primerov slabe volje in razočaranj. Kaj lahko naredijo zavarovalnice in kaj ponujate vi, da se ta vtis popravi?
Najprej bi povedal, da ta posplošena ocena za Adriatic Slovenico ne velja, saj pri nas redno že pet let merimo zadovoljstvo zavarovancev in oškodovancev v procesu reševanja škodnih primerov, in sicer z različnimi vprašanji v zvezi z višino in hitrostjo izplačanih škod, razumljivostjo obrazcev za prijavo škod, odnosom in prijaznostjo uslužbencev do njih in tudi, ali smo izpolnili njihova pričakovanja. Nasprotno z zapisanim mnenjem se v Adriaticu Slovenici lahko na osnovi rezultatov teh anket pohvalimo, da je velika večina anketiranih strank zelo zadovoljna s storitvijo reševanja škod - skupna povprečna ocena je namreč 4,46 od najvišje možne 5 - ter da izpolnjujemo njihova pričakovanja na področju škod. Seveda imamo tudi pritožbe, ki jih prav tako redno obravnavamo in analiziramo, saj jih sprejemamo tudi kot možnost za izboljšave. Na splošno ugotavljamo, da je razlog za nesporazume s strankami nepoznavanje vsebine kritij in zavarovalnih pogojev ter nerealnih pričakovanj zavarovancev. Rezultati raziskave se iz leta v leto izboljšujejo, kar pomeni, da smo na pravi poti, seveda pa si prizadevamo, da bi dodatno izboljšali in posodobili notranje procese pri reševanju škod. Zaključujemo več projektov, ki bodo izboljšali storitev reševanja škod, olajšali komunikacijo s strankami in povečali učinkovitost.
