Raziskovalci so primerjali vozne lastnosti ljudi, starejših od 60 leti in pa mlajših voznikov, starih od 18 do 40 let. Starejša skupina se je bolj nagibala k vožnji po sredini pasu, ovinke pa so sekali le ko so bili po ovinkasti ceti prisiljeni voziti hitro. Mlajši so, nasprotno, bolj pripravljeni tvegati.
Richard Wilkie, nadzornik študije, je razložil, da s tem ko se staramo, se naše motorične sposobnosti zmanjšujejo, in ''očitno je dobra ideja, da se v skladu s tem spreminjajo tudi naši možgani. Postanemo počasni in bolj variablini v svojih potezah, malcem manj prepričani smo.'' Možgani to dopolnijo po svoje.
''Dejstvo, da se starejši raje postavijo na sredino ceste pomeni, da se njihov mehanizem zaveda, da je veliko varneje na sredini ceste, kot ob robu,'' je še dodal. Trend ni tako zelo opazen na avtocestah in dvopasovnicah, saj sta tam dva pasova, ki sta široka in varnejša, se pa zelo dobro opazi na ovinkasti podeželski cesti, kjer je več ovinkov in ni sredinske črte.
Ko so enakima skupinama predstavili še en test, na katerem so morali s prstom slediti zarisani poti po tabličnem računalniku, so ugotovili, da se starejši očitno raje postavijo na sredino povsod, ne le na cesti. ''Očitno je, da starejši povsem naravno prilagodijo svoja gibanja tako, da se ta dopolnjujejo z nižjim nivojem sposobnosti. A ta kompenzacija je uporabna le do določene meje – ko se pogoji zaostrijo, na primer pade sneg ali je poledica, ali ko vozimo ponoči. Takrat je starejšim težje,'' je dodala Rachel Raw, raziskovalka.
