Vozila lahko onesnažujejo tudi drugače

Izrabljene pnevmatike pri nas po novem zbira le eno podjetje, centralno nadzorovan sistem naj bi deloval bolje kot do zdaj razpršeni način zbiranja. Vseeno moramo reciklirati 15.000 ton pnevmatik na leto. (Foto: Luka Cjuha, dokumentacija Dnevnika)

Dunlopov patent za pnevmatiko iz leta 1888 so razveljavili, saj je enak (ali vsaj zelo podoben patent) že leta 1846 v Franciji prijavil Robert William Thomson, vseeno pa ravno Goodyear in Dunlop veljata za očeta sodobne in predvsem veliko bolj udobne pnevmatike.

Charles Goodyear je po nekaj letih preiskav iznašel proces vulkanizacije, v katerem se s pomočjo katalizatorjev molekule vežejo med seboj in tako ustvarijo trdno, elastično in predvsem veliko bolj obstojno gumo. Proces so poimenovali po rimskem bogu ognja Vulkanu, sicer pa naj bi po nekaterih podatkih že ljudstva v srednji Ameriki 1600 let pred našim štetjem iznašla proces "stabilizacije" kavčuka v gumo. Leta 1890 so pnevmatiko razdelili na dva dela, v zunanji plašč in zračnico, z razvojem avtomobilizma pa se je seveda vedno hitreje začela razvijati tudi pnevmatika.

17 milijonov ton gumene zmesi na leto

Vulkanizacija je seveda zelo pomemben pogoj, da je pnevmatika ali pa guma kot material lahko v celoti zaživela, saj začne material pri višjih temperaturah in pod drugimi zunanjimi vplivi (sončna svetloba, ultravijolični žarki) dobesedno razpadati. Najbolj razširjen proces vulkanizacije je tako imenovana vroča vulkanizacija, ki poteka pri temperaturah od 100 do 150 stopinj Celzija in povišanem tlaku, odvisnosti od deleža žvepla pa lahko tako pridobimo mehko ali trdo gumo.

Kot je v svojem diplomskem delu o ponovni uporabi izrabljenih pnevmatik na Ekonomski fakulteti v Ljubljani iz leta 2008 zapisal Janez Novljan, globalno gumarsko industrijo danes sestavlja okoli 100 podjetij s 555.000 zaposlenimi. Ta podjetja proizvedejo 17 milijonov ton gumene zmesi na leto (60 odstotkov jo je proizvedene iz sintetičnega kavčuka, 55 odstotkov pa je namenjeno proizvodnji pnevmatik). Torej mora industrija na leto razgraditi kar nekaj izrabljenih pnevmatik, ki pa niso sestavljene le iz gume, pač pa najdemo v njih še celo vrsto drugih dodatkov, od žic do tekstila v notranjosti.

Najmanj izrabljenih pnevmatik na Nizozemskem

Po Novljanovih podatkih do zdaj sistem zbiranja pnevmatik pri nas ni bil optimalen, saj se je za ta posel potegovalo kar nekaj podjetij, vse skupaj pa je bilo izvedeno precej stihijsko. Zato ne presenečajo podatki, da jim je uspelo zbrati daleč premalo pnevmatik glede na teoretične izračune o letni izrabi. Leta 2004 je tako podjetjem uspelo zbrati 5000 ton odpadnih pnevmatik, dejansko pa bi jih morala trikrat več. Zanimiv je tudi podatek, ki pravi, da je najmanj izrabljenih pnevmatik na prebivalca na Nizozemskem (4,3 kilograma) in največ na Irskem (8,8, kilograma). Povprečje v Evropski uniji se giblje okoli 7,1 kilograma odpadnih pnevmatik na prebivalca. Zato je v Sloveniji zdaj to delo prevzelo eno podjetje (Slopak), ki so ga izbrali uvozniki, na prve podatke o količinah pa bomo morali še počakati. Vseeno po nekaterih podatkih centralno voden sistem že deluje precej bolje kot dosedanji, veliko vlogo pri tem imajo seveda tudi brezplačna oddaja pnevmatik, logistično ugoden center za reciklažo in še marsikaj drugega. Ne nazadnje se tudi vozniki počasi zavedajo, da morajo tudi oni nekaj storiti za bolj čisto okolje.

Charlesu Goodyearu na čast je poslovnež Frank Siberling leta 1898 ustanovil podjetje z izumiteljevim imenom, podobno pa se je devet let prej zgodilo tudi s podjetjem, ki je začelo tržiti Dunlopov izum. Kakor sta oba velika moža ljudem omogočila veliko bolj udoben prevoz, sta iznašla tudi stvar, ki se je z leti razvila v okoljevarstveni problem. S tem so se in se bodo morale ubadati še številne generacije zemljanov.

Iz česa je sestavljena pnevmatika

Zaradi namena uporabe, pogojev in seveda obremenitev se tovorna in potniška pnevmatika razlikujeta po lastnostih, te so posledica tudi zaradi same sestave (v odstotkih).

Kupci zelo dobro vedo, da je zastonj

Pri vulkanizerstvu Boltez v Kranju pravijo, da se kupci zelo dobro zavedajo, da lahko ob menjavi pnevmatik stare zastonj pustijo pri vulkanizerju. Darja Boltez dodaja, da kupci pravzaprav niti ne sprašujejo, če morajo za to kaj plačati, tako rekoč vsi pa ob menjavi pri njih pustijo pnevmatike. "Razen starejših voznikov, ti stare pnevmatike ponavadi odpeljejo domov. Škoda, ker si z njimi ne morejo več pomagati, avotmobil imajo obut v nove pnevmatike, stare pa imajo verjetno še nekaj časa v garaži ali kleti, potem pa jih morajo tako ali tako spet nekam oddati. Starejši vozniki so namreč precej bolj varčni«, dodaja Boltezova, saj ponavadi pridejo k njim na menjavo s precej starejšimi pnevmatikami kot mlajši vozniki ali vozniki srednje generacije.