Trpljenje zaradi cestnega prevoza

Železniški potniški in tovorni promet je lahko učinkovit in do okolja prijaznejši tekmec in tudi partner cestnemu prometu. Tega se pri nas še premalo zavedamo. (Foto: Matej Povše)

Železnica je s pojavom parnega stroja prišla do polne veljave, na slovenska tla pa je prvič zapeljala leta 1846, ko je bila odprta proga od Gradca do Celja kot del gradnje povezave med Dunajem in Trstom. V Ljubljano je nato prvi parni vlak prisopihal leta 1849, do Trsta pa je bila povezava vzpostavljena leta 1857. S tem so seveda veliko pridobili tudi naši kraji, o razvoju pa govori še en zanimiv podatek: zadnja proga, ki je bila pri nas spuščena v promet, je povezava z Madžarsko na liniji Puconci-Hodoš iz leta 2001, ki v dolžino meri 24,5 kilometra.

Dimenzije so bile določene v Angliji

Pri nas imamo tako danes za 1228,10 kilometra prog (330,4 kilometra enotirnih in 897,7 dvotirnih). 502 kilometra prog je elektrificiranih, naše omrežje pa premore 3348 mostov, viaduktov in prepustov ter 128 postaj (od tega 108 za mešani promet). Zanimivi so še nekateri podatki: danes je razdalja med tirnicama v večini Evrope 1435 milimetrov. To je standardna širina, ki je bila določena v Angliji, ko so zgradili prvo linijsko železnico med Liverpoolom in Manchestrom. Drugačne širine tirov v Evropi najdemo na Irskem (1600 milimetrov), v Španiji in na Portugalskem, kjer znaša 1668 milimetrov, na Finskem, kjer je širina prevzeta po železniški progi Moskva-St. Peterburg (1524 milimetrov), ter v preostalih delih Rusije, Belorusije, Ukrajine, Baltiških držav in Zakavkazja, kjer imajo proge širino 1520 milimetrov. Širine tirov ozkotirne železnice znašajo 600 ali 760, nekatere tudi 1000 milimetrov.

Velik napredek je železnica dosegla po drugi svetovni vojni, ko so parne lokomotive začele izpodrivati dizelske in električne lokomotive, ki v zadnjih desetletjih dosegajo vse večje hitrosti, pri udobju pa se vrhunski potniški vlaki lahko kosajo z letalskim prevozom. Z njimi zato danes velja železniški transport za enega od najbolj energetsko učinkovitih načinov motoriziranega kopenskega transporta. Tirnice namreč omogočajo precejšnje varčevanje z energijo, saj je kotalno trenje med kolesom lokomotive ali vagona in tirnico zelo majhno. Vlakovne kompozicije imajo tudi sorazmerno majhno čelno površino (zračni upor) glede na razmerje tovora, ki ga prevažajo, pri običajnih pogojih delovanja vlak porabi celo od 50 do 70 odstotkov manj energije za prevoz tone tovora (ali števila potnikov) kot pa cestni transport. Nadalje je železnica smotrna tudi pri izrabi prostora, ki ga potrebuje za delovanje: dvotirna železniška proga lahko prepelje več potnikov ali tovora v nekem časovnem obdobju kot pa štiripasovna cesta.

Stanje se v Sloveniji poslabšuje

Zaradi nezadostnih sredstev pa se raven razvoja, vzdrževanja in posodobitev železnice v Sloveniji iz leta v leto poslabšuje. Zato pri Slovenskih železnicah poudarjajo, da bi morali čim prej sprejeti nacionalni program razvoja javne železniške infrastrukture. Z državo bi bilo treba doseči sklenitev večletnih pogodb za financiranje obveznih javnih gospodarskih služb, kar izhaja tudi iz predpisov Evropske unije. Država tako lahko začne z različnimi ukrepi preusmerjati tovor s cest na železnice, kar naj bi bil ne nazadnje tudi eden od ciljev slovenske prometne politike.

Železnica kot logistični dejavnik

Poleg prevoza tovora in potnikov je železnica lahko pomemben logistični dejavnik. Tako so v Sloveniji leta 2009 prepeljali 14,6 milijona ton blaga in opravili 2,9 milijona netotonskih kilometrov. Po podatkih Slovenskih železnic so sicer v primerjavi z letom 2008 prepeljali za 23 odstotkov manj blaga, povprečna prevozna pot prepeljanega blaga pa je znašala 204,1 kilometra in je bila na ravni iz leta 2008.

Pri tovoru prevladujejo kontejnerji

Pri strukturi prevozov glede na vrsto prepeljanega blaga predstavljajo največji delež veliki kontejnerji, najmanjšega pa male pošiljke. Pomembnejše deleže imajo še prevozi rud, nafte in naftnih derivatov, zasebnih vagonov, peska in kamenih agregatov, hlodov in žaganega lesa, premoga, železa in jekla ter spremljanega oprtnega prevoza. Te blagovne skupine skupaj s prevozi kontejnerjev sestavljajo 77 odstotkov vsega prepeljanega blaga na Slovenskih železnicah.