Največja pomanjkljivost je dostopnost do postaj

Igor Hribar: Ponudbo potniškega prometa Slovenskih železnic sestavljajo vlaki višjega ranga, in sicer vlaki intercity Slovenija – ICS, eurocity, intercity in mednarodni vlaki, maloobmejni, regionalni in lokalni vlaki. Železniški prevoz je še vedno najcenejša oblika prevoza v Sloveniji. Vožnja z vlakom na relaciji Ljubljana–Maribor bo potnika stala 8,03 evra, za avtobusno vozovnico pa bi moral odšteti 12 evrov. Potniki lahko poleg tega uveljavljajo še vrsto drugih popustov, ki so odvisni od starosti, statusa, števila potovanj in podobno. 

Kako bi ocenili razvoj in uporabnost železniškega prometa pri nas?

Slovenske železnice so lani prepeljale 15,8 milijona potnikov in opravile 10,7 milijona kilometrov. V zadnjih petih letih se obseg dela povečuje za odstotek na leto pri potnikih. Sicer so pri izbiri osebnega prevoza močno v ospredju osebna vozila, saj se kar 85 odstotkov potovanj opravi z njimi. Za večjo mobilnost moramo v Sloveniji uskladiti delovanje med Slovenskimi železnicami in avtobusnimi prevozniki. Sodelovanje z lokalnimi skupnostmi bo pripomoglo k večji usklajenosti voznih redov in zagotavljanju boljše povezave med železniškimi postajami in mesti, kjer potekajo tokovi dnevnih migrantov. Iz leta v leto pa se poslabšuje stanje železniške infrastrukture. Zaradi prepočasnega posodabljanja omrežja je čedalje večja nevarnost selitve tranzitnih blagovnih tokov na vzporedna omrežja skozi Italijo, Avstrijo, Madžarsko ali Hrvaško. Zaradi nezadostnih dopustnih osnih obremenitev se posamezni tovori že preusmerjajo na obvozne poti mimo Slovenije. Stopnja elektrifikacije javne železniške infrastrukture je nizka, saj je elektrificiranih le 503  kilometre oziroma 41  odstotkov prog.

In napredek železnice kot prevoznega sredstva?

Železnica se seveda stalno izboljšuje, od tehnike vozil do vodenja prometa s pomočjo informacijskih tehnologij. Železnice so večji generator gospodarskega razvoja, a najbolj seveda uporabnike zanima vozni čas. Vlaki Slovenskih železnic so pri tem konkurenčni drugim železniškim prevoznikom. Res pa je, da prekladanje tovora z vlaka na cestno vozilo in obratno v dostavi od vrat do vrat podaljšuje čas dostave v primerjavi s cestnimi prevozi. Pomemben dejavnik hitrosti dostave je tudi stanje infrastrukture. Skoraj 50 odstotkov našega tovora prepeljemo v sodelovanju z Luko Koper. Zato si res želimo, da se bo gradnja nove enotirne proge med Koprom in notranjostjo Slovenije začela že letos.

Kje so največje prednosti in kje največje slabosti?

Med največje prednosti lahko prištevamo ekonomičnost, majhno porabo energije in prostora na prepeljano enoto, možnost masovnih prevozov, nizko stopnjo onesnaževanja okolja, možnost prevozov na dolge razdalje, razširjeno omrežje prog in visoko varnost v prometu. Železniški transport je namreč konkurenčen drugim oblikam na razdaljah, večjih od 500 kilometrov. Slabosti železniškega pa po mojem mnenju ni. Vendar je konkurenčnost v nekaterih primerih manjša kot pri cestnem prevozu zaradi omejitev infrastrukture. V potniškem prometu v Sloveniji je lahko največja pomanjkljivost dostopnost do železniških postaj.

Kako je s sistemom oprtnih vlakov za tovornjake ali avtovlakov?

V oprtnem prevozu je bilo leta 2009 prepeljanega za 37  odstotkov manj tovora kot leto prej. Obseg prevoza se je najbolj zmanjšal na liniji Maribor-Tezno-Wels. Leta 2008 smo na tej relaciji vozili sedem parov vlakov na dan, leta 2009 pa tri pare vlakov na dan. Tako smo leta 2009 prepeljali samo 28.792 vozil, kar je za 43  odstotkov manj. Zmanjševanje obsega spremljanega oprtnega prevoza se je začelo že leta 2007; vzrok za to so vstop Romunije in Bolgarije v Evropsko unijo, s čimer so bile odpravljene omejitve pri cestnem tovornem prometu, ter novi vlaki na Madžarskem in v Italiji, katerih uvedba in upravljanje je bilo podprto z državnimi subvencijami. Tako smo izgubili ves prevoz v kopenskem tranzitu. Leta 2009 smo v kombiniranem transportu prepeljali 3,2  milijona ton blaga, največ prometa v kombiniranem prometu predstavlja prevoz kontejnerjev.

V katero smer se razvija železniški promet, kje vidite največji potencial?

V potniškem prometu vidimo velik razvojni potencial v ljubljanski urbani regiji, kjer bi se vlak in avtobus ter osebni prevoz lahko dobro dopolnjevali. Trenutno imamo na območju Mestne občine Ljubljana 15 postaj in postajališč. Mestne železniške vozovnice ne vidimo kot konkurence Ljubljanskemu potniškemu prometu, temveč kot dopolnilo mestnemu cestnemu potniškemu prometu za tiste, ki živijo blizu železniških postaj. Zanje je mestna vozovnica cenovno ugoden in zelo hiter način prevoza, zlasti v prometnih konicah, ko se na cestah pojavljajo veliki zastoji. V tovornem prometu prepeljemo dobrih 90 odstotkov vsega blaga v mednarodnem prometu, od tega največ v luškem tranzitu in uvozu. Naša prednost je središčna lega na križišču dveh evropskih koridorjev, z ustanavljanjem predstavništev v tujini širimo svojo prodajno mrežo, zato že imamo predstavništvi na Češkem in v Bolgariji.