Ne igrajte frajerjev, raje ustavite!

V megli moramo povečati varnostno razdaljo, saj le tako lahko pravilno in pravočasno zavremo. Če je vidljivost le 50 metrov, potem je naša hitrost lahko največ 50 kilometrov na uro.

V razmerah, ko se vidljivost zmanjša, je ključnega pomena primerna varnostna razdalja. Svetujejo, da jo povečate dvakratno. Znani so številni primeri, ko se je voznik zaradi slabe vidljivosti spredaj vozečemu dobesedno obesil na njegov zadek, ko pa je moral ta zavirati, nesreče ni bilo več mogoče preprečiti.

Globa za premajhno razdaljo je 125,19 evra

Če opazite, da nekdo za vami vozi z izrazito premajhno varnostno razdaljo, mu to sporočite tako, da prižgete vse štiri varnostne smernike. Če ne pomaga, ga spustite naprej takoj, ko je to mogoče.

"Predpisana globa za kršitev zakona glede varnostne razdalje je 125,19 evra. Pri vožnji v megli priporočamo, da je varnostna razdalja še večja. Ko zagledate luči pred sabo, to lahko pomeni premik vozila v isti smeri, lahko pa tudi stoječe vozilo. Zato pričakujte nepričakovano. Ko zagledate luči, zmanjšajte razdaljo in ugotovite, ali se vozilo premika ali stoji," svetuje Robert Sušanj, vodja sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi.

V pomoč pri vožnji v megli so nam lahko tudi meglenke, ki jih danes imajo skoraj vsa vozila. Toda pozor - uporaba meglenk je dovoljena le tedaj, ko se vidljivost zmanjša na 50 metrov. Ko se izboljša, moramo meglenke ugasniti. Še posebno moteča za druge prometne udeležence zna biti zadnja meglenka. Nekateri ob slabi vidljivosti prižigajo tudi dolge luči, kar je napačno. In še več: dolge luči lahko zaslepijo voznika, saj se od megle odbijejo v voznikov obraz. "Za uporabo meglenk niso izpolnjeni pogoji, če je megla nad vozilom in ne zmanjšuje vidljivosti. Številni vozniki uporabljajo meglenke, ko megle ni, na primer ponoči, kar je absolutno prepovedano. Uporabljajo jih predvsem zato, ker želijo izstopati v prometu, kar je moteče za druge voznike," še dodaja Sušanj.

V gosti megli raje ustavite na počivališču

Ker v megli (in tudi sicer v razmerah slabše vidljivosti) pomembno vlogo odigrajo tudi žarometi, smerniki in druga signalizacija avtomobila, je nujno, da preverjamo, če delujejo tako, kot bi morali. Pomembno je tudi to, da so vsa stekla čista, in da v avtu med vožnjo ne kadite. Cigaretni dim namreč poslabša že tako zahtevne razmere na cesti. Če pa megla postane tako gosta, da je vidljivost nična, vam svetujemo, da se ustavite na najbližjem počivališču in počakajte na boljše vozne razmere. Številni vozniki namreč ne vidijo ničesar, pa vozijo naprej, se držijo neke črte in šele pozneje ugotovijo, da je šlo na primer za nasprotni vozni pas. Ne silite z glavo skozi zid!

Izračun primerne varnostne razdalje

Poznamo varnostno razdaljo in minimalno varnostno razdaljo. Zakon prvo predpisuje kot dve sekundi, nikoli pa ne sme biti manjša od ene sekunde. V praksi to pomeni: vaša hitrost deljeno z deset krat tri. Če vozite 50 kilometrov na uro, je minimalna razdalja 15 metrov. Voznikom pa svetujemo naslednje: vaša varnostna razdalja naj bo polovica vaše hitrosti. Če vozite na primer 100 kilometrov na uro, mora biti varnostna razdalja 50 metrov.

Informacije tudi po radiu

Ko sistemi zaznajo zmanjšano vidljivost, pri Darsu voznike o tem obveščajo na naslednje načine: prek sistema prometnoinformativne signalizacije (vozniki so v realnem času obveščeni, da se približujejo odseku z zmanjšano vidljivostjo, na odseku je mogoče tudi ustrezno zmanjšati omejitev hitrosti, operater v nadzornem centru pa ima možnost, da v izjemnih primerih omeji vožnjo po določenem odseku), prek aplikacije Kažipot (vanjo operater vnese podatke o dogodku, informacijo voznik dobi prek različnih informacijskih sistemov), prometne informacije po radijskih postajah, priporočen je radio Val 202, ki je dosegljiv na celotnem avtocestnem omrežju, vključno z vsemi predori, prometnoinformacijski center za državne ceste, ki informacije posreduje prek klicnega centra na številki (01)51 88 518, spletne strani www.promet.si in teleteksta na straneh 171, 172 in 173.