"Zavedajo se, da širitev agresije pomeni njihovo žrtvovanje," je Hamas dejal o posledicah širitve izraelske agresije za talce v Gazi. "Ponovno poudarjamo, da je gibanje med komunikacijo z egiptovskimi in katarskimi posredniki pokazalo vso potrebno prožnost in pozitivnost, da bi zagotovilo uspeh prizadevanj za prekinitev ognja," je še dodal Hamas.
Do načrta o zasedbi mesta Gaza je bil kritičen tudi tiskovni predstavnik palestinskega predsednika Mahmuda Abasa. Kot je dejal, oblasti odločno obsojajo odločitev Izraela, ki da bo vodila v še večje uničenje, poroča tiskovna agencija Reuters.
"Pozivamo mednarodno skupnost, zlasti ameriško administracijo, naj prevzame svojo odgovornost in ustavi izraelsko invazijo na Gazo, ki nikomur ne bo prinesla varnosti, miru ali stabilnosti," je še dodal.
Izrael ostro obsodili v ZN
Visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türkisok je danes povedal, da mora izraelska vlada mora nemudoma ustaviti načrt za popolno vojaško prevlado nad okupirano Gazo in pozval k okrepitvi dobave pomoči v Gazo. "To je v nasprotju z odločitvijo Meddržavnega sodišča, da mora Izrael čim prej končati okupacijo, uresničiti dogovorjeno rešitev dveh držav in spoštovati pravico Palestincev do samoodločbe," se je na načrte Izraela odzval Türk.
Dodal je še, da bi Izrael moral omogočiti neomejen dostop humanitarne pomoči v Gazo in izpustiti samovoljno pridržane Palestince, palestinske oborožene skupine pa bi morale brezpogojno izpustiti zajete talce.
ZDA odločitev prepuščajo Netanjahuju
V torek je predsednik Donald Trump dejal, da je "bolj kot ne pdvisno od Izraela", ali bo v celoti zasedel Gazo. Na vprašanje naslednji dan, ali je s tem dal Izraelu "zeleno luč", je namesto tega spregovoril o ameriških napadih na Iran v začetku leta.
Ameriški veleposlanik v Izraelu, Mike Huckabee, je bil še bolj neposreden in njegov odgovor je bil, da načrt Netanjahuja za Gazo ni stvar Amerike. "Ni naša naloga, da jim (izraelski vladi op. p.) povemo, kaj bi morali ali ne bi smeli storiti," je dejal. "Seveda, če bi zaprosili za nasvet, sem prepričan, da bi jim predsednik to ponudil. Toda na koncu je to odločitev, ki jo lahko sprejmejo Izraelci in samo Izraelci."
Nemčija v odzivu ustavlja del izvoza orožja
Do izraelskih načrtov so se netipično ostro odzvali v Berlinu. Nemška vlada se je odločila, da do nadlanejga ne bo odobrila novega izvoza orožja v Izrael. Nemški kancler Friedrich Merz je v petek pojasnil, da čeprav ima Izrael pravico razorožiti Hamas in si prizadevati za izpustitev talcev, »nemška vlada verjame, da je z še ostrejšo vojaško akcijo, ki jo je sinoči odobril izraelski kabinet, vedno težje videti, kako je mogoče te cilje doseči«.
Gre za precejšno spremembo nemških stališč, ki pa prihaja z precejšnimi kvalifikatorji. Ukrep se nanaša na odobritve novih izvoznih poslov in vsaj glede ne uradne izjave ne zadeva še dogovorjene prodaje nemškega orožja, ki še čaka na dobavo. Prav tako so največji nemški orožarski izvoz v Izrael podmornice in vojaške ladje, ki glede izjave Merza verjetno niso podvržene omejitvam.
Kritike iz Bližnjega vzhoda in Evrope
Do izraelskega načrta za prevzem nadzora nad mestom Gaza je bila kritična tudi Turčija, ki je mednarodno skupnost pozvala, naj načrt prepreči. Turško zunanje ministrstvo je prepričano, da Izrael s tem namerava izseliti Palestince z njihovega ozemlja, načrt pa da bo ogrozil varnost v regiji.
Britanski premier Keir Starmer je medtem danes izraelski načrt o zasedbi mesta Gaza označil za napačnega in Izrael pozval, naj ga ponovno preuči. "Ta ukrep ne bo prispeval h končanju konflikta ali osvoboditvi talcev," je nadaljeval in opozoril, da bo širitev operacij v Gazi privedla le do še več prelivanja krvi.
"Potrebujemo prekinitev ognja, krepitev dobave humanitarne pomoči, osvoboditev vseh talcev s strani Hamasa in rešitev, doseženo s pogajanji," je še povedal. Pri tem je poudaril, da London in njegovi zavezniki "delajo na dolgoročnem načrtu za zagotovitev miru v regiji kot del rešitve dveh držav".
"A brez dobronamernih pogajanj obeh strani ta možnost izginja pred našimi očmi. Naše sporočilo je jasno: diplomatska rešitev je mogoča, a obe strani morata zapustiti pot uničenja," je še dodal.
Egipt naj bi medtem ZDA opozoril, da bi izraelski prevzem Gaze lahko pripeljal do usmrtitve talcev s strani palestinskega gibanja Hamas, je ob sklicevanju na egiptovskega diplomata poročal libanonski časnik Al Akbar.
Časnik še navaja, da so visoki egiptovski uradniki zahtevali vrnitev k pogajanjem med Izraelom in Hamasom glede premirja v Gazi, egiptovski predsednik Abdel Fatah al Sisi pa naj bi si prizadeval za neposreden stik z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom.
Kaj je sploh sprejel izraelski vojni kabinet
Člani izraelskega varnostnega kabineta so ponoči odobrili predlog premierja Benjamina Netanjahuja za zasedbo mesta Gaza. Sprejeli so tudi pet izhodišč za zaključek vojne, in sicer razorožitev Hamasa, vrnitev vseh talcev, demilitarizacijo Gaze, izraelski varnostni nadzor v Gazi ter vzpostavitev civilne uprave, v katero ne bosta vključena ne Hamas ne Palestinska uprava.
Netanjahu je sicer še pred četrtkovim zasedanjem varnostnega kabineta izjavil, da namerava Izrael prevzeti nadzor nad celotno enklavo, a da je ne želi obdržati.
Hamas je sicer na pogajanjih že velikokrat ponudil, da preda oblast v Gazi. Že pred meseci je namreč Hamas sprejel predlog Trumpovega odposlanca Steva Witkoffa, da bi oblast v Gazi prevzel neodvisni tehnokratski komite. Izrael je ta predlog zavrnil in v nadaljnjih pogajalski predlogih ZDA in Izraela se ta točka ni več pojavljala.
Načrt tako ne vključuje okupacije celotne Gaze, o čemer je pred tem govoril Netanjahu. Po poročanju izraelskih medijev naj bi popolnemu zavzetju Gaze nasprotoval načelnik generalštaba izraelske vojske Ejal Zamir.
Nasprotuje tudi izraelska opozicija
Do načrta za zasedbo mesta Gaza je bil kritičen vodja opozicije Jair Lapid. Načrt je označil za katastrofalen in opozoril, da bo vodil do nadaljnjih katastrof. Prepričan je, da bo osvajanje mesta privedlo do smrti talcev in številnih izraelskih vojakov.
"To je točno tisto, kar je Hamas želel: da Izrael ostane ujet na ozemlju brez cilja, brez jasne slike prihodnosti, v nesmiselni okupaciji, za katero nihče ne ve, kam vodi," je še dodal.
