Ostri odzivi na odločitev izraelske vlade o zavzetju mesta Gaza so se vrstili z različnih koncev mednarodne skupnosti in izraelske javnosti. Toda izraelska vlada je vztrajala pri svoji odločitvi o okrepitvi vojaških operacij v Gazi. Varnostni kabinet se je odločil za navidezno manjše zlo od želene okupacije celotne Gaze, ki jo je zagovarjal premier Benjamin Netanjahu. Odobril je načrt za prevzem nadzora nad mestom Gaza, zaradi česar bo prišlo do stopnjevanja vojaških operacij.
Po poročanju izraelskih medijev naj bi prebivalstvu dali nekaj časa za evakuacijo na jug enklave, satelitski posnetki z mejnega območja z Izraelom pa kažejo, da se tam že kopiči vojska, kar kaže na bližajočo se kopensko ofenzivo. Operacija v Gazi naj bi po neuradnih podatkih trajala šest mesecev.
V Hamasu so izraelski načrt za prevzem nadzora nad Gazo označili za vojni zločin in pristavili, da se Izrael z uporabo izraza »nadzor« namesto »okupacija« poskuša izogniti pravni odgovornosti za posledice brutalnega zločina nad civilisti. Ocenili so še, da vladi ni mar za izraelske civiliste, saj se zavedajo, da širjenje agresije pomeni njihovo žrtvovanje. Po ocenah palestinske uprave predsednika Mahmuda Abasa, ki se namerava po pomoč obrniti na varnostni svet OZN in Arabsko ligo, bo načrtovana operacija povzročila humanitarno katastrofo brez primere. Ponovili so, da Palestinci ne bodo sprejeli nobene s silo vsiljene realnosti, Izrael pa so vnovič obtožili izvajanja genocida, stradanja in blokade. Ameriški predsednik Donald Trump v minulih dneh ni nasprotoval ponovni okupaciji Gaze, rekoč, da se bo o tem moral odločiti Netanjahu sam.
Vse do petkovih jutranjih ur je potekala precej burna razprava izraelskega varnostnega kabineta, na kateri so imeli ministri na mizi tudi alternativne ukrepe okrepljenih zračnih napadov, a se zanje niso odločili, ker naj s temi ne bi bilo mogoče uničiti Hamasa. Skrajno desni zavezniki v koaliciji predsednika vlade Benjamina Netanjahuja so si prizadevali za popoln prevzem Gaze, čeprav je vojska opozorila, da bi to lahko ogrozilo življenja preostalih talcev. Tudi vnovična gradnja judovskih naselbin je želja njegovih skrajno desnih verskih strank v koaliciji. Tako si želijo vrnitve naseljenskega projekta, ki so ga v palestinski enklavi izvajali vse od šestdnevne vojne leta 1967 pa do leta 2005, ko je sklop naselbin, znan pod imenom Guš Katif, umaknil takratni premier Ariel Šaron.
Vroča seja varnostnega kabineta
Čeprav ni bila sprejeta odločitev za popolno okupacijo Gaze, je načrt o zavzetju istoimenskega mesta, iz katerega bo treba pred boji izseliti več sto tisoč ljudi, dejansko enak popolnemu zavzetju Gaze. Vojska namreč že zdaj nadzoruje 75 odstotkov ozemlja enklave, zavzetje mesta Gaza pa bo palestinsko prebivalstvo porinilo v majhen ozemeljski žep na jugu enklave. Premier Netanjahu je tako še vedno prepričan, da bo Hamas lahko premagal na bojišču. Po ocenah nekaterih analitikov bi pri Netanjahujevih načrtih o zasedbi mesta Gaza lahko šlo tudi za pogajalsko taktiko, da bi na pogajanjih s Hamasom dosegel njihovo privolitev v prostovoljno razorožitev.
Če je soditi vsaj po razgreti razpravi na zasedanju varnostnega kabineta, pa gre za resno namero in ne za pogajalsko taktiko. Na seji varnostnega kabineta je do vnovične okupacije zadržani načelnik generalštaba izraelske vojske Ejal Zamir svaril pred zasedbo mesta Gaza in opozarjal, da za milijon ljudi, ki jih bodo preselili, ne bo ustreznega humanitarnega odziva. Vladi je predlagal, naj vrnitev talcev umakne s seznama vojaških ciljev. Toda ministri so vztrajali pri svojem, Zamir pa je slišal očitke, naj ne nastopa več v medijih.
Varnostni kabinet je ob odločitvi Netanjahuja sprejel tudi pet načel, ki skupaj z izjavami premierja Netanjahuja rišejo premislek izraelske vlade, kako si predstavlja prihodnost enklave. Načela predvidevajo zavzemanje za razorožitev Hamasa. Še naprej si bodo prizadevali za vrnitev vseh živih in umorjenih talcev. Doseči želijo tudi demilitarizacijo Gaze, kjer nameravajo ohraniti varnostni nadzor. Podpreti nameravajo tudi oblikovanje nove civilne vlade za Gazo, ki je ne bosta nadzorovala niti Hamas niti palestinska uprava iz Ramale. Netanjahu je še pred odločitvijo vlade dejal, da se bodo zavzemali za zasedbo celotne Gaze, vendar da ta ne bo trajna. Oblast v njej pa bodo po demilitarizaciji Gaze in razorožitvi Hamasa predali arabskim silam, je še zagotavljal.
Kritike: napačna smer vlade
Palestinci v Gazi so se na novico o stopnjevanju napadov odzivali z obupom in kljubovalnostjo. Eni niso vedeli, kam naj še zbežijo, da bodo varni, spet drugi so zatrjevali, da ne bodo več bežali in bodo ostali kar na svojih domovih. Dogovor o zavzetju mesta Gaza so ostro kritizirali tudi v združenju družin talcev. Ocenili so, da vlada pelje proti veliki katastrofi za talce in vojake. »Odločitev kabineta, da nadaljuje okupacijo območja Gaze, pomeni opustitev iskanja talcev, hkrati pa popolnoma ignorira večkratna opozorila vojaškega vodstva in jasno voljo večine izraelske javnosti. Z odločitvijo za vojaško eskalacijo namesto pogajanj prepuščamo naše ljubljene na milost in nemilost Hamasu, zlobni teroristični organizaciji, ki talce sistematično strada in zlorablja,« so zapisali svojci talcev.
Načrtom premierja ostro nasprotuje tudi Jehuda Cohen, čigar sin Nimrod je še med talci v Gazi. »Raje ima (Netanjahu, op. a.) mrtve talce, ker mu bo tako lažje. Ko ljudi prepričaš, da so vsi mrtvi, lahko rečeš: 'V redu, zdaj lahko z grobo silo napademo območje Gaze, vse bombardiramo,« je pogovoru za BBC ocenjeval Cohen. Tudi v izraelski opoziciji so prepričani, da vlada pelje Izrael v napačno smer. Nekdanji obrambni minister Beni Ganc je odločitev vlade označil za diplomatski poraz, vodja opozicije Jair Lapid pa je menil, da je načrt nasproten stališčem vojske, prav tako pa ne upošteva izčrpanosti bojnih enot.
