Predsednik ZDA Donald Trump je med pogovori z evropskimi voditelji v Beli hiši v ponedeljek sporočil, da je začel s pripravo srečanja ruskega in ukrajinskega predsednika. Po oceni nemškega kanclerja Friedricha Merza bi lahko bilo v roku dveh tednov. Volodimir Zelenski je dejal, da bodo na tem srečanju govorili tudi o vseh ozemeljskih vprašanjih. V roku enega tedna do desetih dni pa naj bi podrobneje določili in na papir zapisali, kakšna varnostna jamstva bo dobila Ukrajina. Zelenski je dejal, da je dobil »pomembne signale«, da bodo pri njih sodelovale tudi Združene države.
Zahvala Melaniji Trump
Trump se je v ponedeljek v Beli hiši najprej sestal samo z Zelenskim. Pred pogovori sta z novinarji govorila v Ovalni pisarni, vzdušje pa je bilo zelo drugačno kot februarja, ko je Zelenski pred kamerami poskušal polemizirati o političnih vprašanjih, zaradi česar sta ga družno ostro okrcala Trump in podpredsednik J.D. Vance, ki mu je očital tudi pomanjkanje hvaležnosti. Zelenski se je zdaj večkrat zahvalil Trumpu za njegovo gostoljubje in prišel oblečen v črni obleki brez kravate, torej se je odrekel zeleni vojaški majici, kar je opazil tudi novinar, ki je februarja Zelenskega kritiziral. Ukrajinski predsednik mu je v smehu odvrnil, da »sem se jaz preoblekel, vi pa ste v isti obleki«.
Trumpu je Zelenski prenesel tudi pismo zahvale svoje soproge prvi dami Melaniji Trump, ker je Putinu pisala s sporočilom, naj zagotovi varnost in prihodnost otrok, kar je bilo razumeti kot splošnejši poziv k miru. Po pogovorih s Trumpom je Zelenski dejal, da so bili najboljši med njima doslej.
Klic Putinu med pogovori z Evropejci
Potem so se jima pridružili francoski predsednik Emmanuel Macron, italijanska premierka Giorgia Meloni, britanski premier Keir Starmer, finski predsednik Alexander Stubb, predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen, generalni sekretar Nata Mark Rutte ter Merz, ki so v Washington prihiteli z bojaznijo o tem, kaj se je Trump na Aljaski morda dogovoril s Putinom. Kot kaže, nič res dokončnega, vsa glavna vprašanja so na mizi, četudi nekatere ponujene rešitve stari celini res ne dišijo.
Eno od vprašanj je bilo mogoči vrh Zelenskega in Putina. Trump je tudi zaradi tega Putina iz Bele hiše poklical po telefonu kar med srečanjem z Evropejci. Govorila sta 40 minut. Po pogovoru je Trump na družbenem omrežju Truth Social zapisal, da »sem začel urejati srečanje predsednika Putina in predsednika Zelenskega na lokaciji, ki jo bodo še določili. Po tem srečanju bomo imeli trilateralo obeh predsednikov in mene«. Dodal je, da so posredniki med Ukrajino in Rusijo glede srečanja zunanji minister Marco Rubio, posebni odposlanec Steve Witkoff in Vance.
Merz in Stubb sta izrazila dvom, da bo Putin res prišel na srečanje, Zelenski je dejal, da je nanj pripravljen v kakršni koli obliki, Macron pa, da bi bilo potrebno še štiristransko srečanje, na katerem bi sodelovala tudi Evropa.
Rusija je potrdila, da sta Putin in Trump govorila, a je bila precej bolj zadržana. Po njenih besedah sta govorila o »dvigu ravni delegacij« v pogovorih Rusije in Ukrajine. Putin je v preteklosti zavračal srečanje z Zelenskim, najprej z besedami, da ni legitimni predsednik Ukrajine, nato pa z zahtevo, da že pred srečanjem strejo največje pogajalske orehe.
Varnostna jamstva in ozemlje
Drugo vprašanje so varnostna jamstva Ukrajini. »V zelo pomembnem koraku je predsednik Putin potrdil, da bo Rusija pristala na varnostna jamstva za Ukrajino, in to je ena od ključnih točk, ki jo moramo upoštevati in jo bomo obravnavali za pogajalsko mizo. Prav tako bomo obravnavali, kdo bo v bistvu kaj naredil,« je ob začetku pogovorov v Beli hiši povedal Trump. »Mislim, da bodo evropske države prevzele velik del bremena. Mi jim bomo pomagali in poskrbeli za varnost,« je dodal. Kako bodo videti, bo predmet pogovorov, ideja pa je, da bi bila jamstva podobna 5. členu Nata, po katerem je napad na eno članico napad na vse, ne bi pa bil Nato neposredno vpleten, saj ZDA izključujejo možnost ukrajinskega članstva. V Kremlju pa so v ponedeljek zavrnili možnost napotitve vojakov članic Nata za nadzorovanje miru.
Tretje vprašanje je usoda ozemelj pod rusko zasedbo. O tem so očitno veliko govorili, v Beli hiši so pripravili tudi podroben zemljevid, manj pa povedali javno. Zelenski je dejal, da je o tem veliko razpravljal s Trumpom. Po vrhu na Aljaski je prišel v javnost predlog, po katerem bi se Ukrajina odrekla ozemljem v regijah Doneck in Lugansk, ki jih nadzira, Trump pa je večkrat nakazal, da bo Kijev nekako moral odstopiti ozemlje, če hoče doseči mir. Zelenski pravi, da mu to prepoveduje ustava in bi rešitev bržkone iskal na način, da Ukrajina ne bi uradno priznala, da gre zdaj za ozemlje Rusije, kot zahtevajo v Moskvi.
Premirje da ali ne
Potem je tu vprašanje premirja. Merz je bil ob Macronu edini, ki je javno izpostavil stališče Evrope, da je potrebno najprej prekiniti streljanje in nato kreniti v pogajanja. Slednja namreč lahko trajajo zelo dolgo, saj so tudi ti pogovori v Beli hiši nakazali, kako zahteven bo ta projekt. Trump je dejal, da nima nič proti prekinitvi ognja, če se zanj dogovorijo, da pa se mu ne zdi nujni korak. Torej je glede tega po srečanju na Aljaski spremeni stališče, saj je prej Moskvi grozil s takojšnjimi sankcijami, če ne pristane na prekinitev ognja.
Še eno vprašanje je izmenjava vojnih ujetnikov. Zelenski je dejal, da se zavzemajo za več od tega – za popolno zamenjavo vsej zajetih, torej tudi otrok, ki jih je iz Ukrajine odpeljala Rusija in zaradi česar Putina išče Mednarodno kazensko sodišče.
