Ženskam in deklicam prisilno vstavljali maternične vložke, po desetletjih končno opravičilo

Dansko še naprej pretresajo škandali, v središču katerih je ravnanje oblasti do Grenlandcev. Pred dnevi smo poročali o protestih, ki so izbruhnili po tem, ko so socialne službe grenlandski materi odvzele dojenčka le uro po porodu. Vzrok za to skrajno dejanje naj bi bil materin slab rezultat na kontroverznih testih “starševskih kompetenc”. Testiranje, ki ga izvajajo ob sumu, da starš ni zmožen zagotavljanja varnosti svojemu otroku, je zasnovano tako, da ne upošteva jezikovnih in kulturnih značilnosti grenlandskega ljudstva. Oblasti so teste pod pritiskom skupin za človekove pravice prepovedale za starše grenlandskega porekla, a sredi avgusta novorojenčico grenlandske matere kljub temu predale v rejništvo. 

Sistemska diskriminacija

Le nekaj dni kasneje je Danska in njen odnos do grenlandskih žensk znova v središču mednarodne pozornosti. Tokrat zato, ker je po letih opozarjanja na krivice danska premierka Mette Frederiksen prevzela odgovornost in se v imenu države opravičila za prisilno kontracepcijo, ki jo je država izvajala na Grenlandkah. 

“Preteklosti ne moremo spreminjati. Lahko pa prevzamemo odgovornost. V imenu Danske bi torej rada rekla: oprostite,” je dejala in dodala: "Opravičujem se dekletom in ženskam, ki so bile izpostavljene sistemski diskriminaciji. Ker so Grenlandke. Za doživljanje fizične in psihične bolečine. Ker smo se jim izneverili".

Nekatere med ženskami so bila stare komaj 12, ko so jim danski zdravniki prisilno vstavili maternični vložek z namenom zmanjševanja populacije staroselskih skupnosti na Grenlandiji.  

Po poročanju Guardiana naj bi bilo med letoma 1966 in 1970 okoli 4500 žensk žrtev tega danskega ravnanja. Nekdanji grenlandski premier Múte B Egede je prisilno kontracepcijo označil za “genocid”. 

Lani je 143 žensk vložilo tožbo zoper dansko državo zaradi neprostovoljne vstavitve materničnih vložkov, za katere večinoma niso niti vedele. Vsaka od njih je od države zaradi kršitve človekovih pravic zahtevala odškodnino v višini 300.000 kron oziroma okoli 40.000 evrov.

Trajne posledice in neplodnost

Številne ženske so poklicali k zdravniku, kjer so bile brez pojasnil podvržene izjemno bolečemu postopku. Da imajo vstavljen maternični vložek, so pogosto izvedele šele precej kasneje, ko so poskušale zanositi. Maternični vložki, ki so jim jih vstavljali, so bili včasih preveliki in so povzročili hude bolečine in trajne poškodbe, v nekaterih primerih tudi neplodnost.

“Nisem vedela, kaj se dogaja, ker mi ni nihče pojasnil,” je pred časom povedala Naja Lyberth, ki je bila ob vstavitvi materničnega vložka stara komaj 13. “Strah me je bilo. Nisem upala povedati svojim staršem. Bila sem še nedolžna, nikoli nisem niti poljubila fanta. Spominjam se zdravnikov v belih haljah in velikih kovinskih pripomočkov, zelo sem se bala. Oprema, ki so jo uporabili, je bila ogromna, prevelika za moje otroško telo. Počutila sem se, kot da imam nože v notranjosti,” je opisala. Tudi njene sošolke so morale na takšen “pregled”, a nobena ni upala spregovoriti o tem. 

Približno polovica Grenlandk v rodni dobi je imela v sedemdesetih vstavljen maternični vložek. Danske oblasti naj bi uredbo o prisilni kontracepciji izdale s ciljem preprečevanja neželenih nosečnosti, zmanjševanja stroškov za socialne transferje in uravnavanje populacije staroselcev. Rast grenlandskega prebivalstva se je v sedemdesetih znatno upočasnila. 

V združenjih, ki se borijo za pravice žrtev prisilne kontracepcije, so pozdravili opravičilo danskega političnega vrha. “Opravičilo je pomembno za obnavljanje odnosa med Grenlandijo in Dansko,” je dejala poslanka Aaja Chemnitz iz vrst Grenlandsko-Inutiske stranke. Danska ministrica za pravičnost in enakost spolov je povedala, da je zelo zadovoljna z opravičilom in da verjame, da je plačilo odškodnin na mestu.