Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je bil po zaključenem vrhu Evropske unije zadovoljen, da bo Ukrajina dobila potrebna sredstva v višini 90 milijard evrov, brez katerih bi ji od prihodnjega aprila grozila nelikvidnost in tudi zmanjšana zmožnost proizvodnje lastnega orožja. Kar 16 ur je trajalo, da so se evropski voditelji slednjič dogovorili za novo dveletno finančno injekcijo Ukrajini – vendar ne z uporabo zamrznjenih sredstev ruske centralne banke v Evropi, temveč z novim evropskim posojilom, ki ga bo EU najela s poroštvom večletnega skupnega evropskega proračuna. Ukrajina ga bo morala odplačati le, če bo Rusija po doseženem mirovnem dogovoru Ukrajini plačala vojne reparacije.

Premier De Wever: Politika ni čustveno delo

To alternativno možnost, ki jo je sicer kot eno izmed opcij zagovarjala tudi Slovenija, so iz klobuka povlekli sredi noči, ko je postalo jasno, da Belgija ne bo opustila nasprotovanja uporabi ruskih zamrznjenih sredstev, takšno stališče pa so imeli tudi na Madžarskem, Slovaškem in Češkem. Pomisleke o predlaganih varnostnih jamstvih za Belgijo, ki jih je zahteval premier Bart De Wever, so izrazile tudi druge države, denimo Italija in Francija.

Na vrhu, ki se ni smel končati brez odločitve o novi ukrajinski pomoči, je prednost tako dobila rešitev novega posojila s poroštvom evropskega proračuna. Pa še ta se bo uporabila brez sodelovanja Slovaške, Madžarske in Češke, ki nočejo več denarja nameniti za oboroževanje Ukrajine. »To je pomembna podpora, ki resnično krepi našo odpornost. Pomembno je, da ruska sredstva ostanejo zamrznjena in da je Ukrajina prejela finančno varnostno garancijo za prihodnja leta,« je ocenjeval Zelenski. Čeprav je še na dan vrha opozarjal, da je uporaba ruskih sredstev pravična stvar in bi Rusiji signalizirala, da je nesmiselno nadaljevati vojno, je enako argumentacijo uporabil tudi v petek, ko je izražal zadovoljstvo z dobljeno pomočjo v obliki evropskega posojila.

Ker se v tem za evropsko varnost odločilnem trenutku niso sporazumeli o uporabi zamrznjenih ruskih sredstev kot zavarovanja za posojilo EU Ukrajini, so voditelji izbrali udobje namesto poguma, kar bo Rusijo še dodatno opogumilo.

Maria Martisiute, politična analitičarka pri EPC

»O posojilu za odškodnine (z uporabo ruskih zamrznjenih sredstev, op. a.) je bilo toliko vprašanj, da smo morali preiti na načrt B. Razum je prevladal. EU je preprečila kaos in razdeljenost ter ostala enotna,« pa je po vrhu ocenil belgijski premier. Po njegovih besedah so države v neposredni bližini Rusije menile, da je uporaba zamrznjenih ruskih sredstev čustveno zadovoljujoča, a politika na koncu ni čustveno delo.

Uporabili zasilno možnost

Evropski voditelji so vsaj na papirju dopustili možnost, da bi zamrznjena ruska sredstva uporabili kdaj pozneje. O tej možnosti naj komisija še naprej premišlja, so pooblastili izvršno oblast EU.

Rešitev novega posojila prek evropskega proračuna (to je bila ena izmed možnosti, ki jo je zagovarjal tudi premier Robert Golob) se je še ob začetku vrha zdela neizvedljiva, ker ji je nasprotovala tudi zagovornica javnofinančne vzdržnosti Nemčija, glavnina držav pa je podpirala uporabo ruskih zamrznjenih sredstev. »Želel sem preprečiti, da bi se države članice ali Evropska unija zdaj zadolžila. Zdaj bomo Ukrajini izplačali predplačilo, vendar je zavarovano z ruskimi sredstvi, ki so dolgoročno zamrznjena. In ta sredstva se bodo sprostila šele, ko bo posojilo poplačano, bodisi z odškodninami Rusije bodisi z dostopom do teh sredstev, s čimer bomo dosegli natanko tisto, kar sem želel: dostop do ruskih sredstev za financiranje vojne proti Rusiji in obrambe pred Rusijo,« je odločitev z vrha skušal pozitivno razložiti nemški kancler Friedrich Merz.

Tudi z drugega vagona evropske lokomotive, ki je v minulih letih izgubila moč, je sopihalo zadovoljstvo. »Če ne bi sprejeli odločitve, bi bila to katastrofa. Na srečo smo se odločili. Jasna odločitev, jasna zaveza, konkretni rezultati. Ta vrh je za Ukrajino zelo dober,« je bil vesel francoski predsednik Emmanuel Macron, ki si je tudi zaželel, da bi EU zdaj z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom spet začela dialog o sodelovanju na mirovnih pogajanjih.

Zadovoljen je bil tudi madžarski premier Viktor Orban, ki je ob prihodu na vrh dejal, da je zaradi obsežnega nasprotovanja nekaterih članic predlog uporabe ruskih zamrznjenih sredstev že mrtev. Po vrhu je plapolal z zastavo zmagoslavja in mirovništva. »Preživeli smo zelo dolgo in težko noč. Uspelo nam je preprečiti neposredno nevarnost vojne. Nismo dopustili, da bi Evropa Rusiji napovedala vojno z uporabo ruskih sredstev,« je bil zadovoljen Orban. 

Odložen podpis dogovora z Mercosurjem

Podpis prostotrgovinskega sporazuma med EU in južnoameriškim trgovinskim blokom Mercosur (Argentina, Brazilija, Urugvaj in Paragvaj) je preložen na januar. Na vrhu EU ni bilo zadostne podpore za odobritev podpisa zaradi več pomislekov držav članic o vsebini sporazuma, o katerem sta se EU in Mercosur pogajala četrt stoletja. Preložitev sta zahtevali Italija in Francija, pomisleke glede sporazuma, proti kateremu je na bruseljskih ulicah ta teden protestiralo 10.000 kmetov (med njimi tudi 70 iz Slovenije), pa ima tudi Nemčija.

Priporočamo