Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani poteka s splošno razpravo sklepni del parlamentarne skupščine Nata, ki letos poteka v Sloveniji. Zavezništvo in države članice dobivajo vpogled varnostnih premislekov poslanskih delegacij članic zavezništva in partnerskih držav, hkrati pa jim z raznimi poročili o Natovih strategijah in varnostno-geopolitičnih razmerah ponujajo tudi razmislek, kje bi se zavezništvo lahko oziroma moralo okrepiti. Glavnina zasedanja, prej tudi odborov, ki so sprejemali različna poročila parlamentarnih poročevalcev, je namenjena vojni v Ukrajini in krepitvi odvračanja od zavezništva z Rusijo.
Prvič je v Sloveniji na obisku tudi generalni sekretar Nata Mark Rutte, ki se bo po nastopu na parlamentarni skupščini sešel s političnim vrhom države. Sprejeli ga bodo premier Robert Golob, predsednica države Nataša Pirc Musar in predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič.
Rutte: Ruske grožnje ne gre podcenjevati, a tudi ne precenjevati
Generalni sekretar Nata Mark Rutte je izpostavil, da danes živimo v nevarnem svetu. Rusija krepi svojo vojaško proizvodnjo, njen proračun za obrambne zadeve pa predstavlja že 40 odstotkov. Tudi Kitajska krepi svoje izdatke za obrambni arzenal, je izpostavil. Zavezništvu grozijo ruske rakete, ki lahko prestolnice dosežejo v nekaj minutah, prav tako droni, podvodne sabotaže kablov in nevarnosti v kibernetskem prostoru.
Rutte je ocenil, da se je Nato odločno odzval na nedavno grožnjo ruskih dronov in povečal prisotnost Natovih enot z operacijo Vzhodna straža tako na kopnem, v zraku kot tudi na morju. Obrambni ministri Nata bodo še ta teden razpravljali o doseganju ciljev krepitve Natove obrambe, je napovedal Rutte. Da bodo države članice namenile 3,5 odstotka BDP za obrambo je po njegovih besedah ključno tako zaradi izenačenja obrambnih izdatkov z ZDA in ohranitvi Združenih držav v Natu. »A osrednji pomen doseganja tega cilja je, da bomo lahko zagotovili izpolnjevanje ciljev zmogljivosti Nata,« je dejal Rutte. Opozoril je sicer, da grožnje Rusije ne gre podcenjevati, a prav tako ne precenjevati. Kajti, kot je ugotavljal, ima ruska vojska težave napredovati na ukrajinski fronti.
Pozivi Zelenskega
Skoraj 300 udeležencev parlamentarne skupščine je najprej nagovoril ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki se je uvodoma Sloveniji zahvalil za vso podporo in delegatom predstavil razmere na bojišču. Ukrajinskim silam je uspelo zaustaviti prodor ruske vojske v Sumiju in Donecku, je dejal in izpostavil, da Rusiji ne bo uspelo doseči njenih ciljev v vojni, če bo zavezništvo ostalo enotno z Ukrajino. Uspehi ukrajinske vojske na bojišču so mogoči tudi zaradi vse večje proizvodnje orožja v Ukrajini, je dejal Zelenski. Kar 40 odstotkov ga je proizvedenega prav tam.
Zelenski je poudaril, da je Putina treba prisiliti k resnim pogajanjem. Ruske sile medtem vse ostreje napadajo elektrarne in daljnovode. Ukrajina še naprej potrebuje vse sisteme zračne obrambe in rakete, odločitve o nadaljnjih dobavah pa bo treba sprejeti kmalu. Zelenski je ob tem Evropejce še pozval, naj prenehajo kupovati rusko nafto, saj se ne morejo sočasno boriti za svobodni svet, hkrati pa financirati tistega, ki ga poskuša uničiti. Prav tako je pozval, naj evropska podjetja Rusiji ne prodajajo določenih delov, ki jih je še vedno mogoče najti v njihovih brezpilotnikih. »Če nam uspe Rusijo ustaviti zdaj, si s tem pomagamo tudi sami,« je ugotavljal Zelenski.
Golob: Natov obrambni načrt naj bo prilagodljiv
Premier Robert Golob je v svojem nagovoru izpostavil asimetrijo današnjega bojevanja v Ukrajini, ki vpliva tudi na nadaljnje premisleke o financiranju in oboroževanju zavezniških vojska. Gre za vprašanje, kako se učinkovito odzvati na nizkocenovno proizvedene brezpilotnike. Tudi zato mora po njegovi oceni Natov obrambni načrt ostati agilen in zmožen prilagajanja.
Kot varnostne izzive je izpostavil južno soseščino Nata in vesoljsko domeno. Za Bližnji vzhod je dejal, da ni izziv le zaradi migracij, temveč tudi zaradi varnostnih razmer v regiji, ki je bila destabilizirana z vojaško nesorazmernim odgovorom Izraela po Hamasovem terorističnem napadu 7. oktobra.
Za zahodni Balkan je dejal, da se mora v regiji čim prej doseči mir in stabilnost, države iz regije pa je treba čim prej pridružiti evropskim integracijam. Svoj nagovor je sklenil z ugotovitvijo, da je enotnost Nata njegova največja moč, za Ukrajino pa je dejal, da je tudi investicija v varnost zavezništva vložek v ukrajinsko varnost.
Tri prednostne naloge zavezništva
Predsednik parlamentarne skupščine Nata Marcos Perestrello je menil, da so pred Natom tri ključne prednostne naloge. Ohranjati mora mir in varnost s pomočjo vojaških sredstev ter še naprej podpirati Ukrajino in ščititi družbo pred vsemi oblikami prisile. Po njegovi oceni bo ključna vloga parlamentov pri vprašanjih obrambnih izdatkov. Samo večja potrošnja za obrambo ne bo dovolj, pomembno bo tudi bolje trošiti, je izpostavil. Tudi on je izpostavil, da je treba v Ukrajini doseči pravičen mir, s podporo državi pa je treba Rusijo potisniti nazaj in ustvariti takšne razmere, da se bo Ukrajina pogajala s pozicije moči. »Izid vojne ni pomemben le za Ukrajino, prav tako bo ta krojil evropsko varnost,« je povedal.
Da Nato ostaja stražar miru, je v svojem nagovoru ocenil podpredsednik slovenskega parlamenta Danijel Krivec. Sporočilo zavezništva je, da se bo branilo, zaščitilo pa bo tudi dosežene civilizacijske vrednote, je menil Krivec. Tudi podpredsednik parlamenta se je dotaknil razprav o obrambnih izdatkih, za katere je menil, da nikoli niso lahke. »Mir smo začeli dojemati kot stanje in ne kot dosežek, ki ga je treba vzdrževati,« je dejal in pristavil, da bo Slovenija izpolnila svoje zaveze v Natu v prihodnjih letih in prispevala k varnosti zavezništva.
