Na željo Donalda Trumpa bo prišlo do srečanja z Vladimirjem Putinom, prvega v Trumpovem drugem mandatu, na Aljaski v petek, 15. avgusta. Kot pravi Trump, bosta poskušala končati spopade z »zamenjavo ozemelj v korist obeh strani«. Volodimir Zelenski pa zavrača vsako možnost, da bi se Ukrajina odpovedala kateremukoli delu od petine svojega ozemlja, ki je zdaj pod rusko okupacijo. Podprli so ga voditelji Francije, Nemčije, Italije, Poljske, Velike Britanije, Finske in Evropske komisije, ki so v skupni izjavi tudi zapisali, da se mednarodno priznanih meja ne sme spreminjati na silo.
Trump in Putin bi se menda lahko na Aljaski celo dogovorila o tem, da bi se morala Ukrajina, na katero bi pritisnile ZDA, odpovedati celo delu svojega ozemlja, ki je še v rokah njene vojske. Po Wall Street Journalu in New York Timesu je namreč Putin v sredo, ko se je več ur pogovarjal s Trumpovim odposlancem Stevom Witkoffom, ponudil premirje pod pogojem, da se Ukrajina odpove celotnemu Donjecku (večji del te regije je v ruskih rokah). Tu ne gre toliko za več tisoč kvadratnih kilometrov ozemlja kot za utrjena mesta, s pomočjo katerih ukrajinska vojska preprečuje vdor ruske v osrednji del Ukrajine. Vemo pa, kaj je čakalo demokratično Češkoslovaško po izročitvi Sudetov, kjer je imela utrjene obrambne položaje.
Varnostna poroštva ostajajo odprto vprašanje
Še vedno ostaja odprto vprašanje varnostnih poroštev Ukrajini, saj bi po ustavitvi spopadov Rusija kmalu lahko znova napadla Ukrajino, toliko bolj, če bi ji v Donecku ukrajinska vojska prepustila utrjeno obrambno črto ob mestih, kot sta Kramatorsk in Slovjansk. ZDA teh varnostnih poroštev nočejo dati niti Ukrajini niti vojakom evropskih držav, ki bi s svojo prisotnostjo zmanjševali nevarnost ponovnega ruskega napada. Torej bi te francoske ali britanske vojake lahko Rusija nekaznovano napadla, zaradi česar bi francoska in britanska javnost zahtevali njihov umik iz Ukrajine.
O tem in drugih vprašanjih pred petkovim srečanjem na Aljaski so v soboto v Londonu razpravljali ameriški podpredsednik J.D. Vance, britanski zunanji minister David Lammy in svetovalci za nacionalno varnost iz večjih članic EU. Vance je sicer dejal, da si Združene države prizadevajo za načrtovanje pogovorov med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Po njegovem mnenju ne bi bilo produktivno, če bi se Putin pred srečanjem s Trumpom sestal z Zelenskim.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je – po sobotnih telefonskih pogovorih z britanskim premierjem Keirom Starmerjem in nemškim kanclerjem Friedrichom Merzom – dejal: »O prihodnosti Ukrajine se ne sme odločati brez Ukrajincev.« Meni še, da bi tudi Evropejci morali sodelovati pri iskanju rešitev za ukrajinsko vojno, »saj gre za njihovo varnost«.
Glavni Putinov svetovalec Jurij Ušakov pa pravi, da bosta predsednika ZDA in Rusije poskušala najti »dolgoročno mirno rešitev ukrajinske krize«. Putin je bil doslej za ustavitev spopadov le, če bi najprej prišlo do »dolgoročnega miru«, s čimer označuje kapitulacijo Ukrajine. Če pa bi se morala Ukrajina odpovedati delu svojega ozemlja, bi jo najbrž to usodno oslabilo, podobno kot je Češkoslovaško izročitev Sudetov.
Tretjina Ukrajincev bi se odpovedala delu ozemlja
Vendar se je vse več Ukrajincev – kot poroča televizija Deutsche Welle zdaj že tretjina – pripravljena odpovedati delu svojega ozemlja za ustavitev spopadov, ker imajo dovolj vsakodnevnih smrtnih žrtev vojne. Torej Putinova strategija sejanja terorja in smrti, tudi med civilisti, ni brez uspeha. Sicer je v noči s sobote na nedeljo sto ruskih brezpilotnikov napadlo ukrajinska mesta. Kot trdi ukrajinska vojska, jih je sestrelila okoli 70. O smrtnih žrtvah tokrat ni poročil.
Ukrajinska vojska pa je s svojimi brezpilotniki povzročila požar še na eni rafineriji, tokrat v mestu Saratov, od koder se z bencinom oskrbuje ruska vojska v Ukrajini. Sicer ruska vojska trdi, da je v noči s sobote na nedeljo sestrelila 121 ukrajinskih brezpilotnikov, od tega osem na območju Saratova.
Na fronti pa ruska vojska zelo počasi napreduje. V zadnjih dveh letih, ko ima pobudo, je osvojila manj kot odstotek ukrajinskega ozemlja. Konec tedna pa je ukrajinski generalštab poročal, da je njihova vojska v hudih bojih pri Sumiju na severu Ukrajine osvojila vas Bezsalivka.
