Ameriški predsednik Joe Biden je med svojo bližnjevzhodno turnejo, ki na koncu to sploh ni bila, obiskal samo Izrael. Ni bil več dobrodošel v Jordaniji, kjer so pred bombardiranjem bolnišnice v Gazi, v katerem je v torek zvečer umrlo okoli petsto ljudi, načrtovali mini vrh s tamkajšnjim kraljem Abdulahom II., egiptovskim predsednikom Abdelom Fatahom Al Sisijem in palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom. Vse to kaže, da tudi ti dve arabski državi, ki imata edini že več desetletij diplomatske odnose z Izraelom, ne moreta razumeti, da ZDA še naprej podpirajo Izrael, ki povsem zaprto območje Gaze že dvanajst dni nenehno bombardira, umrlo je najmanj 3500 Palestincev, ranjenih je okoli 13.000.
ZDA menijo, da ni odgovoren Izrael
Biden se je torej srečal samo z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem in se udeležil seje vlade. Zatem so iz urada premierja sporočili, da dovolijo vstop humanitarnega konvoja v Gazo iz Egipta preko mejnega prehoda Rafa, s čimer pa se ni strinjal skrajno desni minister za nacionalno varnost Itamar Ben Gvir, ki zahteva najprej izpustitev vseh talcev v rokah Hamasa. »Izrael ne bo oviral humanitarne pomoči iz Egipta, če gre za hrano, vodo in zdravila za civilno prebivalstvo v južnem delu enklave,« so sporočili iz premierjevega urada. Dokler pa ne bodo izpuščeni talci, Izrael »ne bo dovolil humanitarne pomoči s svojega ozemlja«, so dodali. Skoraj hkrati so iz Bele hiše sporočili, da bodo ZDA namenile 95 milijonov evrov za humanitarno pomoč za Gazo.
Biden, ki sicer nasprotuje okupaciji Gaze, se je v pogovorih z Netanjahujem gotovo tudi pozanimal, kaj namerava Izrael storiti v prihodnje. Najbrž ga je posvaril pred tveganji, ki bi jih prinesla kopenska operacija v Gazi, ne da bi bil zagotovljen uspeh – uničenje Hamasa. Zahteval je tudi, da izraelska vojska pazi na življenja 2,3 milijona civilistov, kar pa bo težko, saj so se hamasovci pomešali med civiliste. Že zdaj, ko se vpad izraelske kopenske vojske v Gazo še niti ni začel, je humanitarna situacija v enklavi katastrofalna.
Še huje je po torkovi eksploziji v bolnišnici. Z opiranjem na videoposnetke Izrael obtožuje Islamski džihad, še eno ekstremistično palestinsko organizacijo, da naj bi ob izstreljeni salvi raket proti Izraelu nenamerno povzročil eksplozijo. Takšno interpretacijo je do neke mere potrdil Biden: »Na osnovi dosedanjih informacij se zdi, da je eni od terorističnih skupin iz Gaze raketa ušla izpod nadzora.« Biden mora sicer brzdati izraelsko agresivnost tudi zato, ker bi s podpiranjem Izraela v Gazi ZDA lahko izgubile verodostojnost pri zagovarjanju mednarodnega prava v Ukrajini.
V arabskih državah ni dvoma o krivcu
Vse arabske države pa krivdo za eksplozijo v bolnišnici v Gazi pripisujejo izraelski vojski, tudi Egipt, Jordanija, Združeni arabski emirati, Bahrajn in Maroko, ki so (zadnji trije pred nekaj leti) normalizirali odnose z Izraelom. Egiptovski predsednik Abdel Fatah Al Sisi je dejal, da je šlo za »namerno bombardiranje bolnišnice«. Savdska Arabija, ki je po izbruhu vojne 7. oktobra ustavila pogajanja o normalizaciji odnosov med državama, je bombardiranje bolnišnice označila za »odvraten zločin, ki so ga zagrešile izraelske okupacijske sile«. Podobne obtožbe prihajajo iz številnih drugih arabskih držav, ki nimajo diplomatskih odnosov z Izraelom. To velja tudi za Katar, ki pa v resnici že vrsto let zelo dobro sodeluje z judovsko državo, od leta 1996 do 2009 je imel diplomatske odnose z Izraelom.
Po novici o porušeni bolnišnici je v arabskih državah prišlo do demonstracij, v Jordaniji pred izraelskim veleposlaništvom, v Tuniziji pred francoskim, na Zahodnem bregu, kjer je predsednik Abas razglasil tri dni žalovanja, pa so protestniki izražali podporo Hamasu in zahtevali Abasov odstop. Tudi v neodvisnih arabskih državah bi se protesti lahko usmerili proti oblastem.
Do protestov v podporo Gazi je prišlo tudi v Turčiji. Zaradi teroristične nevarnosti je Izrael pozval svoje državljane, naj »čim prej« zapustijo državo. Turčija je bila vrsto let pomembna destinacija izraelskih turistov, ko niso mogli vstopiti v arabske države. V Argentini pa so morali zaradi grožnje z bombo evakuirali izraelsko veleposlaništvo, kjer je bilo leta 1992 v bombnem napadu ubitih 29 ljudi.
