Največ izgub predstavljajo naravna območja (okoli 900 km² na leto), pomembna za biotsko raznovrstnost in skladiščenje ogljika, a hitro izginjajo tudi kmetijska zemljišča (okoli 600 km² na leto), kar resno ogroža prehransko varnost Evrope.
Največ izgub je v petih letih zabeležila Turčija (1.860 km²), sledijo Poljska (1.000 km²), Francija (950 km²), Nemčija (720 km²) in Združeno kraljestvo (604 km²). Raziskava opozarja, da uradne evropske statistike pogosto spregledajo manjše posege, ki pa se v seštevku kažejo kot ogromna izguba – dejanski obseg je lahko kar 1,5-krat večji od tistega, kar beleži Evropska agencija za okolje, v članku navaja britanski Guardian.
Pol milijona dreves za teslino tovarno
Naj navedemo le nekaj primerov uničenja zelenih površin v evropskih državah:
- Portugalska: Na zaščitenih sipinah Galé Beach pri Melidesu, ki sodijo v območje Nature 2000, je v nastajanju luksuzno letovišče z golf igriščem in vilami v vrednosti več milijonov evrov. Samo igrišče bo potrebovalo do 800.000 litrov vode na dan, da bo ostalo zeleno,
- Turčija: V mokrišču pri Izmirju, ki je bilo dom flamingom, pelikanom in ribam, so zgradili marino za gradnjo in servis luksuznih jaht. Območje je bilo prej naravno skladišče ogljika in zaščita pred poplavami, a so mu leta 2017 odvzeli status zaščite,
- Nemčija: Pri Berlinu so posekali pol milijona dreves, da bi razširili Teslino tri kvadratne kilometre veliko gigatovarno, kjer želijo podvojiti proizvodnjo električnih avtomobilov,
- Grčija: V gorskem območju Vermio, ki je zakonsko opredeljeno kot območje divjine brez cest, nastaja velik vetrni park. Čeprav gre za obnovljivo energijo, okoljevarstveniki opozarjajo na uničenje habitatov.
Urbano "plazenje"
V škotskem Edinburghu so raziskovalci ugotovili, da mesto izgublja približno 11,3 hektarjev zelenih površin vsako leto zaradi urbanega širjenja in tako imenovanega "urbanega plazenja", poroča tamkajšnji inštitut za ekologijo in hidrologijo. To vključuje manjše posege kot so zasteklitev vrtov, postavitev garaž ali razširitve hiš, tlakovanje površin, kar postopoma zmanjšuje vegetacijo v mestnih območjih.
Izdaja mladih generacij
Strokovnjaki opozarjajo, da takšno “cementiranje” Evrope uničuje biodiverziteto, naravne zaščitne sisteme in rodovitna tla. Profesor Steve Carver z Univerze v Leedsu poudarja, da izguba zemljišč ni le okoljski, temveč tudi prehranski problem: »Mesta se širijo na kmetijska območja, s tem pa izgubljamo produktivna tla, ki bi jih nujno potrebovali za prihodnost.«
Evropska poslanka Lena Schilling je dodala: »Vsak gozd, rodovitno polje in življenjski prostor, ki ga uničimo zaradi kratkoročnega dobička, je izdaja obljub mladim generacijam.«
Več o raziskavi si lahko preberete tukaj.
