Tokrat so se na črni listi znašli kanadska sodnica Kimberly Prost, francoski sodnik Nicolas Guillou, namestnica tožilca s Fidžija Nazhat Shameem Khan in senegalski namestnik tožilca Mame Mandiaye Niang. Po navedbah Rubia so vsi neposredno vpleteni v postopke ICC, povezane s preiskovanjem in morebitnim pregonom ameriških in izraelskih državljanov – brez soglasja omenjenih držav.
Rubio je poudaril, da bo ameriška politika ostala neomajna: ZDA bodo storile vse potrebno, da zaščitijo svoje vojake, suverenost in zaveznike pred, kot je dejal, »nezakonitimi in neutemeljenimi« ukrepi ICC. Države, ki še vedno podpirajo sodišče, je pozval k razmisleku in odpovedi sodelovanja.
To ni prvi takšen korak Washingtona. Že junija so ZDA podobne ukrepe uvedle proti štirim sodnicam ICC – med njimi tudi Slovenki Beti Hohler, ki je sodelovala v senatu, ki je odobril nalog za aretacijo izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja. ICC je namreč novembra lani na zahtevo glavnega tožilca Karima Khana izdal naloge za prijetje Netanjahuja, izraelskega ministra za obrambo Yoava Galanta in poveljnika Hamasa Mohameda Deifa zaradi domnevnih vojnih zločinov.
Pravna podlaga za ameriške ukrepe izhaja iz odloka predsednika Donalda Trumpa iz februarja, s katerim je dovolil sankcije proti vsem uradnikom ICC, ki ukrepajo proti državljanom držav, ki niso podpisnice Rimskega statuta. Tako ZDA kot Izrael nista članici Rimskega statuta.
