Ameriški predsednik Donald Trump iz dneva v dan bolj vojaško grozi Venezueli. Vse glasnejše bobnenje bobnov vojne poskušajo preprečiti ameriški demokratski in republikanski senatorji, ki so napovedali, da nameravajo izsiliti glasovanje o resoluciji, ki bi preprečila vojaške ukrepe proti Venezueli brez pooblastila kongresa. Demokratska senatorja Tim Kaine in Adam Schiff ter republikanski senator Random Paul želijo z resolucijo zajeziti stopnjevanje pritiska Donalda Trumpa na vlado predsednika Nicolasa Madura.
Okrepljeni pritiski
Stopnjevanje pritiskov, ki traja že več tednov, se je še okrepilo po izostali Nobelovi nagradi za mir za Donalda Trumpa, ki jo je dobila venezuelska vodja opozicije Maria Corina Machado. Nagrajenka se od lanskih volitev skriva pred režimom predsednika Nicolása Madura. Ta naj bi na volitvah osvojil tretji šestletni predsedniški mandat, ki se je začel 10. januarja, samo deset dni pred Trumpovim drugim štiriletnim mandatom. Izid volitev (v Venezueli) je bil kontroverzen, saj so mednarodni opazovalci ocenili, da niso bile ne svobodne ne poštene, ker naj bi po ocenah volilnih opazovalcev Madurova administracija imela pod nadzorom večino institucij in »dušila politično opozicijo pred volitvami, med njimi in po njih«.
Trump je trdil, da mu je Machadova dejala, da sprejema Nobelovo nagrado za mir v njegovo čast, ker si jo je on zares zaslužil. »To je bilo zelo prijazno, vendar nisem rekel, potem pa jo daj meni, čeprav sem mislil, da mi jo bo dala,« si pri samohvali ni mogel pomagati Trump. Dejal je tudi, da Venezuela potrebuje veliko pomoči. Kako ji pomaga?
Obračun z Madurom se z morja seli na kopno
Z vojaškimi grožnjami, kopičenjem vojnih ladij in letal, med njimi bombnikov, v južnem Karibskem morju blizu venezuelskih voda, v katerih so v najmanj petih napadih na čolne domnevno mamilarskih kartelov na plovni proti ZDA ubili 37 Venezuelcev. Za to trditev niso zagotovili nobenega dokaza. V Venezueli ne samo oblasti, ampak tudi prestrašeni ribiči trdijo, da so bili to njihovi kolegi. Trump obračun z Madurom, ki ga razglaša za enega od vodilnih narkoteroristov – začel ga je že med prvim mandatom – z morja seli tudi na kopno, saj je ta teden potrdil, da je Cio pooblastil za izvajanje tajnih operacij v Venezueli.
Po napadih na čolne naj bi razmišljal tudi o napadih na mamilarske kartele na ozemlju Venezuele. »Morje imamo pod svojim nadzorom, razmišljamo pa o kopnem,« je dejal Trump, katerega administracija je zvišala nagrado na Madurovo glavo na 50 milijonov evrov. Gre za poziv k atentatu – uboju kolega – predsednika Madure. »Bilo bi trapasto, če ni odgovoril na to vprašanje,« je odgovoril Trump, ki je po besedah tiskovne predstavnice Bele hiše »prepričan, da je Maduro nezakoniti predsednik, katerega nezakonit režim že vse predolgo preplavlja ZDA z drogami, in tega ne bo več dovolil«.
Bo vojna ali je ne bo?
Trumpovi jastrebski pribočniki ne skrivajo, da je cilj vojaških groženj Venezueli tako imenovana sprememba režima, državni udar oziroma strmoglavljenje Madura, ki je Američane pozval, naj so za mir, ne pa vojno. Če ga je strah, ga je upravičeno strah … Cie. Ta je posebno med hladno vojno pomagala pri strmoglavljenju vrste levičarskih voditeljev v Južni Ameriki.
»Kako dolgo bo Cia še nadaljevala svoje udare? Južna Amerika jih noče, ne potrebuje in jih zavrača. Pozivi k spremembi režima spominjajo na ponesrečene vojne v Afganistanu, Iraku, Libiji in tako naprej,« je dejal Maduro. Prevladuje mnenje, da ne bo vojne med ZDA in Venezuelo (Trump je napovedal svojo Nobelovo nagrado za mir v prihodnjem letu), da bodo ZDA nadaljevale vojaške grožnje, da bi izsilile Madurov odstop, in da je malo verjetno, da bo ta odstopil.
